Prleki želijo srečanje s Podobnikom
Prleki zelijo srecanje s Podobnikom
Sistem C pomurskega vodovoda, ki je lociran na desnem bregu reke Mure, bodo pričeli graditi leta 2009
Zahteva po sklicu izredne seje sveta pomurske regije, na kateri mora biti prisoten okoljski minister Janez Podobnik, nadaljevanje aktivnosti pri izgradnji sistema C projekta oskrbe pomurskega prebivalstva s pitno vodo, sprejem dokumenta identifikacije investicijskega projekta na sejah občinskih svetov ter povabilo občin, ki sodijo v Upravno enoto Ormož, k projektu oskrbe z vodo, to so osnovni trije sklepi, ki so jih sprejeli prleški župani na včerajšnji, 14. seji Območnega razvojnega sveta za območje Prlekije v Ljutomeru.
Zahteva po sklicu izredne seje sveta pomurske regije, na kateri mora biti prisoten okoljski minister Janez Podobnik, nadaljevanje aktivnosti pri izgradnji sistema C projekta oskrbe pomurskega prebivalstva s pitno vodo, sprejem dokumenta identifikacije investicijskega projekta na sejah občinskih svetov ter povabilo občin, ki sodijo v Upravno enoto Ormož, k projektu oskrbe z vodo, to so osnovni trije sklepi, ki so jih sprejeli prleški župani na včerajšnji, 14. seji Območnega razvojnega sveta za območje Prlekije v Ljutomeru.
Osrednja tema pitna voda
Oskrba s pitno vodo na celotnem območju Pomurja je že vrsto let glavna tema v regijskem in tudi v prleškem razvojnem svetu, je včeraj povedal radgonski župan Anton Kampuš, občine pa so znova pred veliko dilemo, saj naj bi podpisale z okoljskim ministrstvom novo pogodbo za omenjeni projekt. Janez Rožmarin, vodja oddelka za gospodarstvo in razvoj v ljutomerski občinski upravi, je povedal, da pogodba, ki so jo pomurske občine podpisale, razen Ljutomera, zajema gradnjo primarnega voda, nova pogodba pa predvideva tudi gradnjo sekundarnih vodov, ki v večini občin prav tako še niso zgrajeni. "Aktivnosti izgradnje sistema C, ki je korak pred ostalima dvema na prekmurski strani, moramo peljati naprej," je, ne glede na to, za katero pogodbo se bodo odločile občine, dejal ljutomerski župan Franc Jurša, ki še naprej vztraja, da je delež občin pri tem projektu največ do 10 odstotkov celotne vrednosti projekta.
C sistem naj bi pričeli graditi v začetku leta 2009, dokončan pa mora biti v treh letih. Ob tem je križevski župan Ozvald Tučič opozoril, da se je pred tem treba dogovoriti za traso, saj bi po sedanjem predlogu na območju križevske občine primarni vod bil speljan pod nedavno zgrajenimi pločniki kar v dolžini sedmih kilometrov. "Smo v volilnem letu, zato bo vlada poskušala priti na plan z nekim novim dokumentom," je pripomnil direktor Prleške razvojne agencije Goran Šoster, župan Svetega Jurija ob Ščavnici Anton Slana, ki že šest let posluša le obljube o izgradnji sistema, pa vztraja, naj se nemudoma skliče izredna seja pomurske regije, na katero bi povabili okoljskega ministra in sodelavce.
Pokrajine in centralizacija
Prleški župani so znova načeli tudi temo ustanavljanja pokrajin, ob bojazni, da bi se preveč razvijala določena mestna središča - omenili so Mursko Soboto kot središče pomurske regije -, pa se nagibajo k temu, da bi ob ponovni razpravi o pokrajinski zakonodaji vztrajali pri pokrajini, v katero bi bile zajete občine iz Upravnih enot Gornja Radgona, Ljutomer, Ormož in Lenart. Na centralizacijo v pomurskem prostoru so prleški župani opozorili tudi pri projektu Oko, ki vsebuje sofinanciranje treh vsebinskih sklopov: poslovnih con, tehnološkega centra in visokošolskega središča. Projekti, ki sta jih predlagali razvojni agenciji iz Ljutomera in Gornje Radgone, so namreč nerazumljivo izpadli, v ospredje pa so postavljeni projekti z levega brega reke Mure. "Vztrajati moramo, da so naši projekti zraven, če ne bodo, pa naj jih Murska Sobota izvaja sama," so enotni prleški župani, ki se bodo ponovno sestali 11. aprila, ko se bodo dogovorili za projekte, ki bodo sofinancirani preko tretjega javnega razpisa Službe vlade Republike Slovenije za lokalno samoupravo in regionalno politiko.
vir: www.vecer.si
Oskrba s pitno vodo na celotnem območju Pomurja je že vrsto let glavna tema v regijskem in tudi v prleškem razvojnem svetu, je včeraj povedal radgonski župan Anton Kampuš, občine pa so znova pred veliko dilemo, saj naj bi podpisale z okoljskim ministrstvom novo pogodbo za omenjeni projekt. Janez Rožmarin, vodja oddelka za gospodarstvo in razvoj v ljutomerski občinski upravi, je povedal, da pogodba, ki so jo pomurske občine podpisale, razen Ljutomera, zajema gradnjo primarnega voda, nova pogodba pa predvideva tudi gradnjo sekundarnih vodov, ki v večini občin prav tako še niso zgrajeni. "Aktivnosti izgradnje sistema C, ki je korak pred ostalima dvema na prekmurski strani, moramo peljati naprej," je, ne glede na to, za katero pogodbo se bodo odločile občine, dejal ljutomerski župan Franc Jurša, ki še naprej vztraja, da je delež občin pri tem projektu največ do 10 odstotkov celotne vrednosti projekta.
C sistem naj bi pričeli graditi v začetku leta 2009, dokončan pa mora biti v treh letih. Ob tem je križevski župan Ozvald Tučič opozoril, da se je pred tem treba dogovoriti za traso, saj bi po sedanjem predlogu na območju križevske občine primarni vod bil speljan pod nedavno zgrajenimi pločniki kar v dolžini sedmih kilometrov. "Smo v volilnem letu, zato bo vlada poskušala priti na plan z nekim novim dokumentom," je pripomnil direktor Prleške razvojne agencije Goran Šoster, župan Svetega Jurija ob Ščavnici Anton Slana, ki že šest let posluša le obljube o izgradnji sistema, pa vztraja, naj se nemudoma skliče izredna seja pomurske regije, na katero bi povabili okoljskega ministra in sodelavce.
Pokrajine in centralizacija
Prleški župani so znova načeli tudi temo ustanavljanja pokrajin, ob bojazni, da bi se preveč razvijala določena mestna središča - omenili so Mursko Soboto kot središče pomurske regije -, pa se nagibajo k temu, da bi ob ponovni razpravi o pokrajinski zakonodaji vztrajali pri pokrajini, v katero bi bile zajete občine iz Upravnih enot Gornja Radgona, Ljutomer, Ormož in Lenart. Na centralizacijo v pomurskem prostoru so prleški župani opozorili tudi pri projektu Oko, ki vsebuje sofinanciranje treh vsebinskih sklopov: poslovnih con, tehnološkega centra in visokošolskega središča. Projekti, ki sta jih predlagali razvojni agenciji iz Ljutomera in Gornje Radgone, so namreč nerazumljivo izpadli, v ospredje pa so postavljeni projekti z levega brega reke Mure. "Vztrajati moramo, da so naši projekti zraven, če ne bodo, pa naj jih Murska Sobota izvaja sama," so enotni prleški župani, ki se bodo ponovno sestali 11. aprila, ko se bodo dogovorili za projekte, ki bodo sofinancirani preko tretjega javnega razpisa Službe vlade Republike Slovenije za lokalno samoupravo in regionalno politiko.
vir: www.vecer.si
