Prlek, ki je zaslovel po vsem svetu

Viljem Heiliger - pisatelj in umetniški fotograf

Živi in ustvarja v Nemčiji, v Essnu. Toda povsod in vsakomur ponosno razodeva, da je pristen Prlek, rojen v Ljutomeru. Zato ga pot pogosto ponese v domači kraj, kjer je zagledal luč sveta pred 64 leti. Pravi, da so otroška leta in obiskovanje osnovne šole do 4. razreda v Ljutomeru v njegovem spominu neizbrisni. Kasneje ga je zaradi očeta, ki je nemškega rodu, pot vodila v Nemčijo. Po maturi je študiral filozofijo, slavistiko in grafiko v Gradcu in Ljubljani. Leta 1973 se je preselil v Združene države Amerike. V Washingtonu in Kaliforniji je ustvarjal kot pisatelj in poučeval na univerzi v Stanfordu. V Londonu je objavil knjigo Nostalgija pri Ivanu Cankarju, v nemščino in angleščino je prevedel Integrale Srečka Kosovela. Pred tremi desetletji je v nemški jezik prevedel Kocbekovo poezijo, Nietzschejevo filozofijo pa v slovenskega.

Po letu 1974 se je Viljem Heiliger ukvarjal tudi z umetniško fotografijo, svoja dela pa razstavljal po vsem svetu - Združene države Amerike, Kitajska, Indija, Mehika in po celotni Evropi. Samostojno je razstavljal tudi v Ljubljani in Murski Soboti. "Kritiki ugotavljajo, da nisem fotograf, ampak slikar. Res je, da gre za neke vrste slikanja s kamero. Zadevo zaznam skozi oko kamere, ki se v nadaljevanju razvija na osnovi barv in svetlobe. To je bistvo mojega umetniškega izražanja, ki se veže na opus fotografij, nastalih v Mehiki. Seveda imam še posebne opuse iz Italije, Španije, Francije in Kalifornije. Moj najnovejši koncept delovanja je digitalno snemanje, kjer me zanimajo abstrakcije rož, njihovi barvni elementi. Ukvarjam pa se tudi z realistično fotografijo," nam pove Heiliger.

Viljem Heiliger pa ni le fotograf, je tudi umetnik, pisatelj in psiholog. Pravi, da ga zanima veliko stvari. Ukvarjal se je tudi z novinarstvom. Ker je dobro poznal kulturo in jezik južnoslovanskih narodov, ga je nemška nacionalna televizija povabila k sodelovanju - krajše obdobje je bil njihov dopisnik iz Beograda. Sledilo je tridesetletno življenje v Združenih državah Amerike, sedaj se je ustalil v Essnu, mama živi v častitljivi starosti v Kölnu.

Kako pa se njegove umetniške stvaritve cenijo na trgu? Z veseljem ugotavlja, da interes za tovrstno umetnost raste, arhitekti in zbiratelji pa se čedalje bolj zanimajo za njegove umetniške fotografije. "Na moji zadnji večji razstavi v Švici so mi fotografije ovrednotili, potem pa so se prodajale na dražbi, kjer so cene nekoliko nižje. V galerijah se danes moja dela prodajajo za 1750 evrov, kar gledano z mednarodnega vidika sploh ni visoka cena."

Tesno je povezan z Ljutomerom. Vsaj enkrat letno se vrne v rojstni kraj. Pravi, da je čustveno navezan nanj. Duševno ga obnavlja in se počuti kot prerojen. Ne pozabi pa poudariti, da je razočaran nad novo mestno prenovo. "S to podobo je uničena duša mesta! Ustvarjalci so "posilili" naravo. Brez zelenja in rož v takšnem okolju ni življenjskega smisla."

Dela, vredna vsega spoštovanja

Vera Peischl, upokojena obrtnica iz Ljutomera: "Z Vilijem naju vežejo lepi spomini na skupaj preživeta otroška leta. Ko pride v Ljutomer, me zmeraj obišče. Pošilja mi tudi vabila na svoje prireditve. Letos sem se udeležila razstave v Cankarjevem domu in bila prijetno presenečena. Občudujem ga kot človeka in umetnika."

Branko Škrajnar, upokojenec iz Ljubljane: "Imel sem priložnost videti njegova dela v Ljubljani, na razstavi v Cankarjevem domu. Presenetila me je izjemno številna udeležba na otvoritvi. Kot Ljutomerčan sem bil zelo zadovoljen in srečen ob spoznanju, da so v Prlekiji rojeni tako veliki in pomembni ljudje. Njegova abstraktna dela so vredna vsega spoštovanja."