Stoletnica rojstva akademika Gabrijela Kolbiča
Sedmič Kolbičeva likovna kolonija, tokrat na Zgornjem Dražen Vrhu
Filip Matko, ponedeljek, 7. oktober 2013 ob 09:40
Slikanje v Methansovi hiši
5. oktobra se je v Methansovi hiši na Zgornjem Dražen Vrhu, v Občini Šentilj, zbrala šestnajsterica likovnic in likovnikov (Cecilija Bernjak, Zdravko Dolinšek, Jože Foltin, Jože Horvat, Jožica Kerenc, Ervin Kralj, Srečko Majcenovič, Filip Matko Ficko, Marko Matko Ficko, Leopold Methans, Tatjana Mijatović, Arpad Šalamon, Rozina Šebetič, Jasna Šosterič, Heda Vidmar Šalamon in Nada Zidarič) na 7. Kolbičevi likovni koloniji. Pripravila in izvedla jo je po tradiciji Likovna sekcija pri Kulturno umetniškem društvu Gabrijel Kolbič Zgornja Velka, ki jo neutrudno vodi Jože Horvat s Spodnje Velke.
Letos so se ljubiteljske umetnice in umetniki s svojimi deli skušali
pokloniti spominu na letošnjo stoletnico rojstva akademika in profesorja
(slikarja in kiparja) Gabrijela Kolbiča s Spodnje Velke, katerega ime
si je privzelo domače kulturno umetniško društvo. Ustvarjanje novih
likovnih del šestnajstih udeleženk in udeležencev, v Methansovi hiši ali
na prostem, je potekalo od 9. do 15. ure, ko je se je v galerijskih
prostorih Methansove hiše pripravilo razstavo novo ustvarjenih del.
Ob
16. uri so zapeli pevci KUD Gabrijel Kolbič in tedaj je vse ustvarjalce
ter ostale obiskovalce pozdravil župan Občine Šentilj Edvard Čagran.
Program je povezovala Mojca Methans, ki je prebrala besedilo o spominu
na Gabrijela Kolbiča izpod peresa Jožeta Horvata (V spomin Gabrijelu
Kolbiču ali Moje srečanje z Ježovim Gaberlom, zapisano novembra 1998 v
Spodnji Velki), med ostalim tudi to: »…Gaberl je ob počitnicah rad
prihajal na obiske. Pri starem Krajnerju na »Savoniku«, tako je sam za
ta vrh, rebro Spodnje Velke rekel,da se pravilno imenuje, je dobil sobo v
najem in sta z ženo med počitnicami tam rada bivala. Od tam sta rada
hodila k nam. Ob neki priložnosti je s seboj vzel prijatelja slikarja iz
Maribora. Ta novi gospod je bil mlajši od Gaberla, precej velik,
podolgovatega obraza, lasje so mu rahlo žareli in valovili v vetru. Atu
in mami je Gaberl povedal, da gresta slikat, a meni pa: »Poj s seboj,
boš nekaj videl.« Takrat me je prvič povabil na to njivo, kjer požanjejo
in zrastejo slike. Ne spomnim se, da bi se pred sošolci o tem kaj
hvalil, a v sebi sem zrasel, saj sem smel videti, kako gospoda slikarja
slikata. Gledal sem pri onem in Gaberlu, kako pacata in močita papir,
kakor da je žejen. Gospod Gaberl je slikal Šomat, v ospredju pa
Bračičevo trgovino in Ferkovo domačijo. Slika mlajšega gospoda je po
moje bila lepša od Gaberlove. Kako prekrasen božanski dan je bil to, pa
še na pašo mi takrat ni bilo treba iti…«
Tokratno razstavo 7.
Kolbičeve likovne kolonije je odprla hčer umetnika, Gabrijela Kolbič
Prinčič. Do krajevnega praznika Zgornje Velke bodo tokrat nastala dela
na ogled v galeriji Methansove hiše na Zgornjem Dražen Vrhu, od tedaj
naprej pa v poročni dvorani pri Mariji Snežni (Zgornja Velka).