V Radgonskih goricah so končali letošnjo trgatev

Klavdija Topolovec Špur: »Letošnja letina se šteje nekako za povprečno dobro, sedaj pa nas čaka veliko dela v sami kleti.«

Marjan Slavič, četrtek, 10. oktober 2013 ob 22:46
Trgatev v Radgonskih goricah

Trgatev v Radgonskih goricah

Jesenski dnevi so vedno krajši in hladnejši in vsi tisti, ki še imajo za pospravit svoje pridelke, hitijo in se veselijo sadov svojega celoletnega truda in dela. Eden izmed teh je prav gotovo paradni konj radgonske občine podjetje Radgonske gorice d.d., kateri so končali v četrtek, 10. oktobra, letošnjo trgatev. Od drugega septembra smo srečevali na cesti skozi Gornjo Radgono in okolici traktorje, ki so prevažali polne prikolice sladkega grozdja in zaradi tega je bil promet zgoščen. Pa to seveda ni motilo nikogar, saj je trgatev v naših krajih življenje in ponos krajanov in same občine.

Letošnja bera je nekako za malo presegla načrtovane plane, kar je seveda spodbudno in dobro. Tako so letos od zasebnikov prevzeli 1,6 mil. kg. in 3,1 mil. kg. lastnega grozdja. Vsega skupaj se je znašlo na odjemnem mestu prešnega centra radgonskih goric 4,7 mil kg grozdja. Povprečna sladkorna stopnja se je tako gibala nekje 76 Öe., kar je nekoliko manj od prejšnjega leta.

Te dni je v sklopu trgatve bilo v vinogradih moč prešteti okrog 160 pridnih obiralcev grozdja »beračev», preko sto ha. pa je obral stroj za obiranje grozdja, ki ga imajo v radgonskih goricah že deveto leto. Povprašali pa smo tudi glavno enologinjo Radgonskih goric univ. dipl. inž. kmet. Klavdijo Topolovec Špur, kako je zadovoljna z letošnjim trgatvijo: »Kemični parametri so letos dokaj neugodni, kar je posledica vremenskega neugodja, ki smo ga bili deležni zadnje mesece. Letošnja letina se šteje za nekako povprečno dobro, sedaj pa nas čaka veliko dela v sami kleti, kjer bo potrebno pokazati veliko znanje in šolanje za dober proizvod, temu pa bomo seveda v našem podjetju prav gotovo kos

Naj še omenimo, zakaj se okrasi zadnja prikolica nabranega grozdja. To je tradicija, ki se pelje že vrsto let, z namenom, da se zahvali naravi za letošnji pridelek, tako se simbolično postavi zadnji neobrani trs iz vinograda na prikolico, katerega peljejo skozi mesto do preše.


Več v Družabno