V Babincih so posejali 2.846 zlatih zrn za novo tisočletje
Setev 2.000 zlatih zrn za novo tisočletje
Setev 2.000 zlatih zrn za novo tisočletje
Ko smo stopili v novo tisočletje, so leta 2000 v Babincih v okviru Kulturno turističnega društva Babinci začeli s projekt in so zasejali 2.000 zlatih zrn. Tako se je leta 1999 v Babincih na pobudo danes žal že pokojnega Marjana Kosa in Stanka Severja snoval projekt 2.000 zlatih zrn za novo tisočletje.
Tako so iz leta v leto odkar poteka po celotni Sloveniji projekt 2.000
zlatih zrn za novo tisočletje h kamenčku tega lepega mozaika vsako leto
dodajali nova pšenična zrna. Povsod, kjer so pšenico posejali so jo tudi
ročno s spri poželi in očiščeno zrnje predali spet novemu »sejalcu«.
Vsakih sedem let se projekt ponovno vrne v Babince, kjer se je začel.
Tako se je projekt 2.000 zlatih zrn začel razvijati in pšenico sejati in
žeti najprej v Babincih, nato so pšenico sejali v Jurovskem Dolu,
Zrečah, Cankovi, Rodniku, Soviči, Stari Gori, Vurberku, Šentjanžu,
Tešanovcih, Telčah, na Cvenu v Prlekiji in Križeči vasi v občini Poljčane
lansko leto. Po vseh teh letih odkar se izvaja projekt so tokrat v soboto,
26. oktobra, v Kulturno Turistično društvo Babinci spet pripravili že
tretjič kulturno, kmetijsko, etnološko prireditev setev 2.000 zlatih zrn.
Tokrat so ob lepem sončnem vremenu ter ob številnih obiskovalcih in gostih iz Pomurja in ostalih društev po Sloveniji, kjer se je projekt že izvajal, na domačiji Franca Jureša (na ranču) domači folkloristi posejali ročno 2.846 zrn za novo tisočletje. Tako so tokrat sejali in prihodnje leto bodo na domačiji Jureš opravili ročno žetev posejane pšenice sorte Aleksan. Zrna so prejeli letošnje leto iz Križeče vasi. Za pripravo setvene njive je letos poskrbel prvi sejalec in soavtor projekta Stanko Sever.
Za setev je bilo pripravljenih enajst enakih redov zemlje, v katero so posejali vseh 2.846 zlatih zrn in jih z grabljami zakrili, da bodo sčasoma vzklile. Za posejano zrnje pšenice bo potrebno skrbeti, negovati, dognojevati, škropiti in ko bo zrnje dozorelo v zlato klasje jih bodo prihodnje leto ročno poželi. Sicer pa se je program s kulturnim programom začel pri vaško gasilskem domu v Babincih, kjer je nekaj pesmi zapela pevska skupina Pšenično klasje Babinci, vse pesmi, ki so še jih zapeli na domačiji Jureš ob setvi pšenice pa so se nanašale na kmečko opravilo, žetev in mlatitev.
V Babincih, kjer se je projekt začel so si letos domisli njivo in obliko krušnega loparja, kar je dalo čar in pomen setvi 2.846 zlatih zrn za novo tisočletje. Na prireditvi na domačiji Jureš, kjer je potekala prireditev je zbranim obiskovalcem nekaj besed namenila predsednica KTD Babinci Jožica Berden »V Babincih smo veseli, da smo z vseslovenskim projektom 2.000 zlatih zrn začeli in da se vsakih sedem let v Babincih pšenica pridelana po celotni Sloveniji seje in žanje. Tokrat smo posejali na "veliki" parceli in sprašujemo se, kam gre to naše slovensko kmetijstvo in gospodarstvo, se bo poslej le sejala v parkih, kot izredna redka "cvetlica". Morda se bodo spet vrnili časi, ko se bo pšenica sejala tako kot tokrat v Babincih, ročno na rede, kajti s take posejane pšenice ne bo slovenske moke, kaj šele kruha«. Zbrane je nagovoril tudi poslanec v Državnem zboru Branko Smodiš. Franc Jureš pa je ob tej priložnosti podal izčrpno kroniko o nastanku in razvoju ter zgodovini vasi Babinci ter povedel svojo napisano prleško kmečko pesem. Svoj kulturni program so še dodali malčki iz vrtca.
Bil je to vesel kmečki dogodek, ročna setev pšenice in tako so kolo časa zavrteli za nekaj desetletij nazaj. Še vedno drži tisti pregovor kako boš sejal, tako boš žel, a v Babincih je šlo le za obujanje spominov na nekdanje kmečko delo na njivah-ročno setev pšenice.
Tokrat so ob lepem sončnem vremenu ter ob številnih obiskovalcih in gostih iz Pomurja in ostalih društev po Sloveniji, kjer se je projekt že izvajal, na domačiji Franca Jureša (na ranču) domači folkloristi posejali ročno 2.846 zrn za novo tisočletje. Tako so tokrat sejali in prihodnje leto bodo na domačiji Jureš opravili ročno žetev posejane pšenice sorte Aleksan. Zrna so prejeli letošnje leto iz Križeče vasi. Za pripravo setvene njive je letos poskrbel prvi sejalec in soavtor projekta Stanko Sever.
Za setev je bilo pripravljenih enajst enakih redov zemlje, v katero so posejali vseh 2.846 zlatih zrn in jih z grabljami zakrili, da bodo sčasoma vzklile. Za posejano zrnje pšenice bo potrebno skrbeti, negovati, dognojevati, škropiti in ko bo zrnje dozorelo v zlato klasje jih bodo prihodnje leto ročno poželi. Sicer pa se je program s kulturnim programom začel pri vaško gasilskem domu v Babincih, kjer je nekaj pesmi zapela pevska skupina Pšenično klasje Babinci, vse pesmi, ki so še jih zapeli na domačiji Jureš ob setvi pšenice pa so se nanašale na kmečko opravilo, žetev in mlatitev.
V Babincih, kjer se je projekt začel so si letos domisli njivo in obliko krušnega loparja, kar je dalo čar in pomen setvi 2.846 zlatih zrn za novo tisočletje. Na prireditvi na domačiji Jureš, kjer je potekala prireditev je zbranim obiskovalcem nekaj besed namenila predsednica KTD Babinci Jožica Berden »V Babincih smo veseli, da smo z vseslovenskim projektom 2.000 zlatih zrn začeli in da se vsakih sedem let v Babincih pšenica pridelana po celotni Sloveniji seje in žanje. Tokrat smo posejali na "veliki" parceli in sprašujemo se, kam gre to naše slovensko kmetijstvo in gospodarstvo, se bo poslej le sejala v parkih, kot izredna redka "cvetlica". Morda se bodo spet vrnili časi, ko se bo pšenica sejala tako kot tokrat v Babincih, ročno na rede, kajti s take posejane pšenice ne bo slovenske moke, kaj šele kruha«. Zbrane je nagovoril tudi poslanec v Državnem zboru Branko Smodiš. Franc Jureš pa je ob tej priložnosti podal izčrpno kroniko o nastanku in razvoju ter zgodovini vasi Babinci ter povedel svojo napisano prleško kmečko pesem. Svoj kulturni program so še dodali malčki iz vrtca.
Bil je to vesel kmečki dogodek, ročna setev pšenice in tako so kolo časa zavrteli za nekaj desetletij nazaj. Še vedno drži tisti pregovor kako boš sejal, tako boš žel, a v Babincih je šlo le za obujanje spominov na nekdanje kmečko delo na njivah-ročno setev pšenice.
