Na ljutomerski gimnaziji potekal forum »Mladi in njihova prihodnost v EU«
Foruma sta se udeležili evropski poslanki dr. Romana Jordan in mag. Tanja Fajon, pridružila pa se jima je tudi ljutomerska županja mag. Olga Karba
Mladi in njihova prihodnost v EU
V petek, 17. januarja, je v prostorih Gimnazije Franca Miklošiča Ljutomer potekal forum Mladi in njihova prihodnost v Evropski uniji (EU), organizirala ga je Informacijska točka Europe Direct Murska Sobota (Zavod PIP). Udeležili sta se ga evropski poslanki dr. Romana Jordan in mag. Tanja Fajon, pridružila pa se jima je tudi ljutomerska županja mag. Olga Karba.
Forum so pripravili z namenom obeležitve prihajajoče desete obletnice vstopa Slovenije v Evropsko unijo. Dogodek je bil namenjen pregledu izkoriščenih in neizkoriščenih priložnosti dosedanjega članstva Slovenije v EU, predvsem pa so se ozrli v prihodnost. Glavni akterji dogodka so bili dijaki GFML, ki so z osrednjimi gostjami razpravljali o nekaterih najpomembnejših izzivih prihodnosti.
Kljub temu, da so želeli z dogodkom opozoriti na deseto obletnico članstva naše države v EU, pa so več časa kot preteklosti, posvetili prihodnosti oziroma aktualnim in bodočim izzivom. Tako so dijaki z osrednjimi gostjami razpravljali o zaposlovanju mladih, demografskih izzivih, podnebnih spremembah, energetiki in prihodnosti EU.
Znano je, da predstavlja brezposelnost med mladimi eno izmed najbolj akutnih problematik na ravni EU. Velik problem pa predstavlja tudi beg možganov, saj se vedno več mladih visoko izobraženih ljudi odloča za selitev v ostale države, ker pri nas ne dobijo zaposlitve.
Tanja Fajon: »Tudi pri problemih moramo Evropejci stati skupaj«
Fajonova je glede EU povedala, da moramo tudi pri problemih Evropejci stati skupaj. Dodala je še, da politika velikokrat ni znala izkoristiti svojega glasu, velikokrat niso znali, kakšno je tisto stališče, ki bo pomagalo Sloveniji. In zato bi se morali večkrat pogovarjati o tem, kakšna je dejanska vloga Slovenije v EU.
Jordanova je poudarila, da je Slovenija dobro izkoristila predvsem promocijsko moč, ki jo nudi EU, k čemur je med drugim pripomoglo dobro izpeljano predsedovanje EU. Kot slabo pa je izpostavila predvsem to, da smo premalo sprememb naredili na področju vrednot. »Tu so obveznosti, ki jih moramo izpolniti, da bomo potem optimalno izkoriščali to, kar nam nudi EU. Zakonodajo, ki jo sprejmemo, je treba upoštevati« je še povedala Jordanova, ter kot velik problem izpostavila dejstvo, da se pri nas premalo poudarjajo odgovornost in preveč pravice državljanov.
Olga Karba: »V občinah se ne bi zgodilo toliko projektov, kot se jih je, če ne bi bili v EU«
Ljutomerska županja Karbova je povedala, da Evropa živi v občinah, in da se v občinah ne bi zgodilo toliko projektov, kot se jih trenutno zgodi, če ne bi bili v EU. Izpostavila je veliko vlogo sodelovanja, izmenjevanja izkušenj in dobrih praks med državami, saj lahko le na tak način napredujemo. »Predvsem je potrebno izhajati iz tega, kaj je v Sloveniji specialno. Sredstva bodo najbrž šla na tista območja, ki bodo izstopala po specialnosti«, je še dodala Karbova.
Po mnenju županje, se je potrebno lotiti t. i. »mehkih projektov« (od medgeneracijskega sodelovanja ipd.), saj preko njih lahko pridemo do novih izkušenj, spoznamo nove kompetentne partnerje v drugih državah, in lažje pridemo do zaposlitve. Mladim pa svetuje, naj se z novimi idejami, idejami za nove projekte obrnejo na občino, ki jim pri izvedbi le-teh lahko pomaga.
Na forumu tudi o izgradnji HE in prihodnosti EU
Na forumu so se dotaknili tudi tematike o podnebnih spremembah ter posledicah, ki jih prinašajo, pa tudi o tem, kako lahko EU zagotovi energetsko varnost.
Jordanova je izrazila naklonjenost izgradnji hidroelektrarn, saj so te za okolje neagresivne. Dodala pa je, da je potrebno za mnenje vprašati lokalno okolje. Če so tu drugi alternativni načrti, je potrebno to upoštevati.
Proti gradnji hidroelektrarn na reki Muri pa je Karbova, ki pravi, da imamo v Sloveniji še veliko drugih možnosti za izkoriščanje energije. Muro bi bilo potrebno bolj izkoristiti predvsem v turistične namene.
V zaključku je zbrane zanimalo tudi to, ali lahko vsem izzivom prihodnosti EU uspešneje kljubuje s še tesnejšim povezovanjem držav članic ali pa rešitev predstavlja bolj ohlapna povezava med državami članicami. Ob tem je Fajonova povedala, da si najbrž tudi največje evroskeptične države v resnici ne želijo izstopiti iz EU, saj združitev predstavlja izjemen projekt povezovanja narodov in tradicij. Kot pravi, je šlo za projekt sprave, združitve držav, ki so bile v preteklosti sprte.
Kljub temu, da so želeli z dogodkom opozoriti na deseto obletnico članstva naše države v EU, pa so več časa kot preteklosti, posvetili prihodnosti oziroma aktualnim in bodočim izzivom. Tako so dijaki z osrednjimi gostjami razpravljali o zaposlovanju mladih, demografskih izzivih, podnebnih spremembah, energetiki in prihodnosti EU.
Znano je, da predstavlja brezposelnost med mladimi eno izmed najbolj akutnih problematik na ravni EU. Velik problem pa predstavlja tudi beg možganov, saj se vedno več mladih visoko izobraženih ljudi odloča za selitev v ostale države, ker pri nas ne dobijo zaposlitve.
Tanja Fajon: »Tudi pri problemih moramo Evropejci stati skupaj«
Fajonova je glede EU povedala, da moramo tudi pri problemih Evropejci stati skupaj. Dodala je še, da politika velikokrat ni znala izkoristiti svojega glasu, velikokrat niso znali, kakšno je tisto stališče, ki bo pomagalo Sloveniji. In zato bi se morali večkrat pogovarjati o tem, kakšna je dejanska vloga Slovenije v EU.
Jordanova je poudarila, da je Slovenija dobro izkoristila predvsem promocijsko moč, ki jo nudi EU, k čemur je med drugim pripomoglo dobro izpeljano predsedovanje EU. Kot slabo pa je izpostavila predvsem to, da smo premalo sprememb naredili na področju vrednot. »Tu so obveznosti, ki jih moramo izpolniti, da bomo potem optimalno izkoriščali to, kar nam nudi EU. Zakonodajo, ki jo sprejmemo, je treba upoštevati« je še povedala Jordanova, ter kot velik problem izpostavila dejstvo, da se pri nas premalo poudarjajo odgovornost in preveč pravice državljanov.
Olga Karba: »V občinah se ne bi zgodilo toliko projektov, kot se jih je, če ne bi bili v EU«
Ljutomerska županja Karbova je povedala, da Evropa živi v občinah, in da se v občinah ne bi zgodilo toliko projektov, kot se jih trenutno zgodi, če ne bi bili v EU. Izpostavila je veliko vlogo sodelovanja, izmenjevanja izkušenj in dobrih praks med državami, saj lahko le na tak način napredujemo. »Predvsem je potrebno izhajati iz tega, kaj je v Sloveniji specialno. Sredstva bodo najbrž šla na tista območja, ki bodo izstopala po specialnosti«, je še dodala Karbova.
Po mnenju županje, se je potrebno lotiti t. i. »mehkih projektov« (od medgeneracijskega sodelovanja ipd.), saj preko njih lahko pridemo do novih izkušenj, spoznamo nove kompetentne partnerje v drugih državah, in lažje pridemo do zaposlitve. Mladim pa svetuje, naj se z novimi idejami, idejami za nove projekte obrnejo na občino, ki jim pri izvedbi le-teh lahko pomaga.
Na forumu tudi o izgradnji HE in prihodnosti EU
Na forumu so se dotaknili tudi tematike o podnebnih spremembah ter posledicah, ki jih prinašajo, pa tudi o tem, kako lahko EU zagotovi energetsko varnost.
Jordanova je izrazila naklonjenost izgradnji hidroelektrarn, saj so te za okolje neagresivne. Dodala pa je, da je potrebno za mnenje vprašati lokalno okolje. Če so tu drugi alternativni načrti, je potrebno to upoštevati.
Proti gradnji hidroelektrarn na reki Muri pa je Karbova, ki pravi, da imamo v Sloveniji še veliko drugih možnosti za izkoriščanje energije. Muro bi bilo potrebno bolj izkoristiti predvsem v turistične namene.
V zaključku je zbrane zanimalo tudi to, ali lahko vsem izzivom prihodnosti EU uspešneje kljubuje s še tesnejšim povezovanjem držav članic ali pa rešitev predstavlja bolj ohlapna povezava med državami članicami. Ob tem je Fajonova povedala, da si najbrž tudi največje evroskeptične države v resnici ne želijo izstopiti iz EU, saj združitev predstavlja izjemen projekt povezovanja narodov in tradicij. Kot pravi, je šlo za projekt sprave, združitve držav, ki so bile v preteklosti sprte.
