Branko Smodiš vprašal glede nesoglasja k vpisu umetniškega oddelka na ljutomerski gimnaziji
Na vprašanje je odgovoril minister za izobraževanje, znanost in šport dr. Jernej Pikalo
Branko Smodiš
Poslanec Branko Smodiš je na 21. redni seji DZ, ki je potekala v ponedeljek, 27. januarja, postavil poslansko vprašanje v zvezi z razpisom za vpis v srednjo šolo - nesoglasje k vpisu umetniškega oddelka (dramsko-gledališka smer) na Gimnaziji Franca Miklošiča v Ljutomeru. Nanj je odgovoril minister za izobraževanje, znanost in šport dr. Jernej Pikalo.
Spodaj objavljamo magnetogram poslanskega vprašanja ter odgovor ministra.
Branko Smodiš (PS SD):
Moje poslansko vprašanje se nanaša na podeljeno nesoglasje k vpisu umetniškega oddelka dramsko-gledališka smer na Gimnaziji Franca Miklošiča v Ljutomeru. Odločitev me je nekoliko presenetila, saj sem prepričan, da bi Gimnazija Franca Miklošiča, ki slovi ena izmed najbolj kvalitetnih izobraževalnih ustanov v državi, program gotovo izvajala na zelo visoki ravni. Prosim vas, da mi navedete argumente na podlagi katerih ste sprejeli odločitev o podelitvi nesoglasja. V enem izmed medijev sem zasledil argument vašega sekretarja, ki pravi, da za vpis v ta program v regiji ni dovolj velikega interesa. Zanima me:
Na kakšen način je ministrstvo ugotovilo, da za vpis ni dovolj velikega interesa?
Zavedam se, da danes skušamo usmerjati čim več mladih v naravoslovne smeri. Naj poudarim, da Gimnazija Franca Miklošiča dijakom zagotavlja zelo kvalitetno znanje s področja naravoslovja, kar se odraža tudi pri uspehu na Maturi in visokem odstotku dijakov, ki za izbirni predmete izberejo katerega izmed naravoslovnih predmetov. Nekoliko pa me skrbi, da se vedno več dijakov z območja na katerem delujejo pomurske gimnazije, odloča za vpis v Bad Radgensburg, torej v sosednji Avstrijo. Z vidika mobilnosti mladi znotraj Evropske unije je sicer to dogajanje zelo zanimivo, toda ravnatelj Gimnazije Franca Miklošiča v odprtem pismu namenjeno vam, gospod minister, navaja da se veliko dijakov odloča za avstrijsko gimnazijo zaradi bolj prijaznega predmetnika, ki ni tako naravoslovno naravnan. Morebiti bi nov umetniški oddelek privabil katerega izmed dijakov, ki se bo zdaj odločil za vpis na gimnazijo v sosednji Avstriji. Naj vas opozorim, da tovrstnega progama trenutno v vzhodni Sloveniji ne izvaja nobena izobraževalna ustanova. Izrecno želim poudariti, da se strinjam, da čim več mladih usmerjamo v naravoslovne smeri. Vendar pri tem vseeno ne smemo zanemariti tiste skupine mladih, ki so izrazito družboslovci. Torej gre za mlade, ki imajo talent in naloga države je, da jim omogoča razvoj omenjenega talenta. Sprašujem vas, ali za mlade, ki bi razvijali svoj talent v okviru umetniškega oddelka dramsko gledališča smer v vzhodnem koncu Slovenije ni prostora. Za vaš odgovor se vam iskreno zahvaljujem. Hvala.
Dr. Jernej Pikalo:
Res je in prav imate. Gimnazija Frana Miklošiča, sam sem bil tam pred nekaj časa, ne prav dolgo nazaj, ko smo praznovali okroglo obletnico, je ena od boljših izobraževalnih institucij v tej državi. Je izjemna gimnazija, ki nikoli v svoji zgodovini ni imela ne problemov ne glede vpisa, ne glede profesorskega kadra in tako naprej. Skratka gre za inštitucijo z kot jaz temu rečem dolgo zgodovino odličnosti. Ampak pri tem ne dajemo soglasja. Pa ne gre samo za to institucijo ampak gre za tisto nekaj več. Gre za vprašanje tako rekoč regionalne razporeditve nekih programov, torej ali umetniških ali predšolske vzgoje in tako naprej. In vi veste, da zelo pomembno mesto v tej odločitvi, zakaj niti na gimnaziji Ptuj, niti na gimnaziji Ljutomer ne razpišemo umetniškega oddelka, igra vloga gimnazije Ormož. Kot vi veste, se gimnazija Ormož že leta ne samo zdaj sooča z velikim problemom glede vpisa števila dijakov. V šolskem letu 2007-2008 jih je imela mislim, da 238, v lanskem letu samo še 97. In celo preteklo leto so potekala dogovarjanja, kako bi seveda gimnazija Ormož bila združena v en zavod in to je bilo tudi naše stališče skupaj z gimnazijo Ljutomer. Na ta način bi potem en predmet oziroma en program predšolske vzgoje, prerazporedili oziroma bi ga izvajali v Ormožu. Na ta način ne bi ogrozili delovnih mest, šola v Ormožu bi lahko tekla naprej, obenem bi pa seveda lahko imeli program tudi umetniške gimnazije v Ljutomeru. Ampak ker kot veste tudi na občinskem svetu v občini Ormož ta odločitev ni bila sprejeta in je bila sprejeta tudi odločitev, da se še naprej vzdržuje to gimnazijo v samostojni obliki, seveda to potem tudi pomeni, da ne moremo imeti tam oddelka v Ljutomeru umetniške gimnazije. V tej enačbi je pomembna še gimnazija Ptuj, ki je zdaj bom povedal zelo odkrito tukaj pred tem visokim cenjenim zborom, takoj, ko je slišala, da je seveda gimnazija Ljutomer vložila prošnjo za umetniško gimnazijo, je seveda tudi gimnazija Ptuj takoj vložila prošnjo za program umetniške gimnazije. In seveda gre za to recimo temu tako rekoč nerešljivo uganko, in v to se je potem naknadno umešala še odločitev občinskega sveta občine Ormož in če mene vprašate je pač edina in Salomonska rešitev bila ta, da trenutno ne razpišemo programa umetniških gimnazij ne na Ptuju in ne v Ljutomeru, ter seveda z odločitvijo tudi občinskega sveta v Ormožu obdržimo gimnazijo v Ormožu vsaj še za eno leto. Mi s tem ne mislimo, da je problem gimnazije v Ormožu rešen. Mi mislimo, da ni in da bo naslednje leto problem isti in da je to pač samo prelaganje nekega problema, ki se nam bo jaz mislim, da ponavljal. Ampak Republika Slovenija v tem ni edina ustanoviteljica v gimnaziji Ormož, ampak je samo ena od štirih ustanoviteljev in ostale ustanoviteljice so se pač odločile drugače. Kot rečeno, gre za nek širši problem, gre za vprašanje regionalne razmestitve gimnazijskih oziroma drugih srednješolskih programov. In zadeva nima opraviti s tem, da pač kdorkoli ne bi imel te možnosti razvoja talentov. Vedno smo delali v tej smeri.
Branko Smodiš (PS SD):
Upam, da se boste vsi dogovorili, kot ormoška gimnazija kot ormoška občina in ljutomerska gimnazija za dobrobit vseh, da bo to izpeljano. Prav tako predlagam, da ministrstvo maksimalno vloži napore glede teh vpisov dijakov v druge šole v tujini. Mogoče pa je tudi ena od možnosti za ormoško gimnazijo, pa tudi za Ljutomer, in na koncu za Ptuj, da bi prišli dijaki tudi s Hrvaške v naše srednje šole, kar bi zelo pozitivno vplivalo na vpis.
Dr. Jernej Pikalo:
To se pa lahko seveda samo strinjam z vami, sedaj ko je Republika Hrvaška članica Evropske unije, je to eden od načinov. Jaz mislim pa, kar se tiče tega odhajanja, to je še tisti del odgovora, ki sem vam ga dolžan, odhajanje naših dijakov, vsaj iz krajev od koder jaz prihajam, moram reči, da od 90. let dijaki ali odhajajo na trgovsko akademijo v Celovec ali na kakšno drugo srednjo šolo, tudi na slovensko gimnazijo v Celovec. To ni nek čisto nov proces. Ampak se pa strinjam z vami, da bi bilo zelo dobro narediti neko analizo, ne samo reči, da zaradi tega, ker so pač naravoslovni predmeti, ki so po tej interpretaciji malo manj atraktivni, da zaradi tega naši dijaki odhajajo čez mejo. Verjetno je še cela vrsta drugih razlogov. Vsaj na naših koncih je bila in ni bilo to samo vsebina našega gimnazijskega programa. V tem smislu bi seveda in gimnazija na Ravnah in gimnazija v Slovenj Gradcu bili prazni, pa nista, ampak sta res zelo primerno polni.
Branko Smodiš (PS SD):
Moje poslansko vprašanje se nanaša na podeljeno nesoglasje k vpisu umetniškega oddelka dramsko-gledališka smer na Gimnaziji Franca Miklošiča v Ljutomeru. Odločitev me je nekoliko presenetila, saj sem prepričan, da bi Gimnazija Franca Miklošiča, ki slovi ena izmed najbolj kvalitetnih izobraževalnih ustanov v državi, program gotovo izvajala na zelo visoki ravni. Prosim vas, da mi navedete argumente na podlagi katerih ste sprejeli odločitev o podelitvi nesoglasja. V enem izmed medijev sem zasledil argument vašega sekretarja, ki pravi, da za vpis v ta program v regiji ni dovolj velikega interesa. Zanima me:
Na kakšen način je ministrstvo ugotovilo, da za vpis ni dovolj velikega interesa?
Zavedam se, da danes skušamo usmerjati čim več mladih v naravoslovne smeri. Naj poudarim, da Gimnazija Franca Miklošiča dijakom zagotavlja zelo kvalitetno znanje s področja naravoslovja, kar se odraža tudi pri uspehu na Maturi in visokem odstotku dijakov, ki za izbirni predmete izberejo katerega izmed naravoslovnih predmetov. Nekoliko pa me skrbi, da se vedno več dijakov z območja na katerem delujejo pomurske gimnazije, odloča za vpis v Bad Radgensburg, torej v sosednji Avstrijo. Z vidika mobilnosti mladi znotraj Evropske unije je sicer to dogajanje zelo zanimivo, toda ravnatelj Gimnazije Franca Miklošiča v odprtem pismu namenjeno vam, gospod minister, navaja da se veliko dijakov odloča za avstrijsko gimnazijo zaradi bolj prijaznega predmetnika, ki ni tako naravoslovno naravnan. Morebiti bi nov umetniški oddelek privabil katerega izmed dijakov, ki se bo zdaj odločil za vpis na gimnazijo v sosednji Avstriji. Naj vas opozorim, da tovrstnega progama trenutno v vzhodni Sloveniji ne izvaja nobena izobraževalna ustanova. Izrecno želim poudariti, da se strinjam, da čim več mladih usmerjamo v naravoslovne smeri. Vendar pri tem vseeno ne smemo zanemariti tiste skupine mladih, ki so izrazito družboslovci. Torej gre za mlade, ki imajo talent in naloga države je, da jim omogoča razvoj omenjenega talenta. Sprašujem vas, ali za mlade, ki bi razvijali svoj talent v okviru umetniškega oddelka dramsko gledališča smer v vzhodnem koncu Slovenije ni prostora. Za vaš odgovor se vam iskreno zahvaljujem. Hvala.
Dr. Jernej Pikalo:
Res je in prav imate. Gimnazija Frana Miklošiča, sam sem bil tam pred nekaj časa, ne prav dolgo nazaj, ko smo praznovali okroglo obletnico, je ena od boljših izobraževalnih institucij v tej državi. Je izjemna gimnazija, ki nikoli v svoji zgodovini ni imela ne problemov ne glede vpisa, ne glede profesorskega kadra in tako naprej. Skratka gre za inštitucijo z kot jaz temu rečem dolgo zgodovino odličnosti. Ampak pri tem ne dajemo soglasja. Pa ne gre samo za to institucijo ampak gre za tisto nekaj več. Gre za vprašanje tako rekoč regionalne razporeditve nekih programov, torej ali umetniških ali predšolske vzgoje in tako naprej. In vi veste, da zelo pomembno mesto v tej odločitvi, zakaj niti na gimnaziji Ptuj, niti na gimnaziji Ljutomer ne razpišemo umetniškega oddelka, igra vloga gimnazije Ormož. Kot vi veste, se gimnazija Ormož že leta ne samo zdaj sooča z velikim problemom glede vpisa števila dijakov. V šolskem letu 2007-2008 jih je imela mislim, da 238, v lanskem letu samo še 97. In celo preteklo leto so potekala dogovarjanja, kako bi seveda gimnazija Ormož bila združena v en zavod in to je bilo tudi naše stališče skupaj z gimnazijo Ljutomer. Na ta način bi potem en predmet oziroma en program predšolske vzgoje, prerazporedili oziroma bi ga izvajali v Ormožu. Na ta način ne bi ogrozili delovnih mest, šola v Ormožu bi lahko tekla naprej, obenem bi pa seveda lahko imeli program tudi umetniške gimnazije v Ljutomeru. Ampak ker kot veste tudi na občinskem svetu v občini Ormož ta odločitev ni bila sprejeta in je bila sprejeta tudi odločitev, da se še naprej vzdržuje to gimnazijo v samostojni obliki, seveda to potem tudi pomeni, da ne moremo imeti tam oddelka v Ljutomeru umetniške gimnazije. V tej enačbi je pomembna še gimnazija Ptuj, ki je zdaj bom povedal zelo odkrito tukaj pred tem visokim cenjenim zborom, takoj, ko je slišala, da je seveda gimnazija Ljutomer vložila prošnjo za umetniško gimnazijo, je seveda tudi gimnazija Ptuj takoj vložila prošnjo za program umetniške gimnazije. In seveda gre za to recimo temu tako rekoč nerešljivo uganko, in v to se je potem naknadno umešala še odločitev občinskega sveta občine Ormož in če mene vprašate je pač edina in Salomonska rešitev bila ta, da trenutno ne razpišemo programa umetniških gimnazij ne na Ptuju in ne v Ljutomeru, ter seveda z odločitvijo tudi občinskega sveta v Ormožu obdržimo gimnazijo v Ormožu vsaj še za eno leto. Mi s tem ne mislimo, da je problem gimnazije v Ormožu rešen. Mi mislimo, da ni in da bo naslednje leto problem isti in da je to pač samo prelaganje nekega problema, ki se nam bo jaz mislim, da ponavljal. Ampak Republika Slovenija v tem ni edina ustanoviteljica v gimnaziji Ormož, ampak je samo ena od štirih ustanoviteljev in ostale ustanoviteljice so se pač odločile drugače. Kot rečeno, gre za nek širši problem, gre za vprašanje regionalne razmestitve gimnazijskih oziroma drugih srednješolskih programov. In zadeva nima opraviti s tem, da pač kdorkoli ne bi imel te možnosti razvoja talentov. Vedno smo delali v tej smeri.
Branko Smodiš (PS SD):
Upam, da se boste vsi dogovorili, kot ormoška gimnazija kot ormoška občina in ljutomerska gimnazija za dobrobit vseh, da bo to izpeljano. Prav tako predlagam, da ministrstvo maksimalno vloži napore glede teh vpisov dijakov v druge šole v tujini. Mogoče pa je tudi ena od možnosti za ormoško gimnazijo, pa tudi za Ljutomer, in na koncu za Ptuj, da bi prišli dijaki tudi s Hrvaške v naše srednje šole, kar bi zelo pozitivno vplivalo na vpis.
Dr. Jernej Pikalo:
To se pa lahko seveda samo strinjam z vami, sedaj ko je Republika Hrvaška članica Evropske unije, je to eden od načinov. Jaz mislim pa, kar se tiče tega odhajanja, to je še tisti del odgovora, ki sem vam ga dolžan, odhajanje naših dijakov, vsaj iz krajev od koder jaz prihajam, moram reči, da od 90. let dijaki ali odhajajo na trgovsko akademijo v Celovec ali na kakšno drugo srednjo šolo, tudi na slovensko gimnazijo v Celovec. To ni nek čisto nov proces. Ampak se pa strinjam z vami, da bi bilo zelo dobro narediti neko analizo, ne samo reči, da zaradi tega, ker so pač naravoslovni predmeti, ki so po tej interpretaciji malo manj atraktivni, da zaradi tega naši dijaki odhajajo čez mejo. Verjetno je še cela vrsta drugih razlogov. Vsaj na naših koncih je bila in ni bilo to samo vsebina našega gimnazijskega programa. V tem smislu bi seveda in gimnazija na Ravnah in gimnazija v Slovenj Gradcu bili prazni, pa nista, ampak sta res zelo primerno polni.
