Prleški čebelarji na obisku sejma v Bjelovarju
Ljutomerski in križevski čebelarji so se podali na ogled čebelarskega sejma v sosednji državi
Čebelarji na sejmu v Bjelovarju
Čebelarsko društvo Ljutomer v teh zimskih dneh nadaljuje z aktivnostmi. Tako smo organizirali ogled čebelarskega sejma v sosednji državi, v Bjelovarju. Na pot so bili povabljeni tudi čebelarji sosednjega društva iz Križevcev in tako smo družno napolnili avtobus. Da pa med več kot 12 urno potjo in ogledom ne bi trpeli lakote in žeje, je poskrbel naš predsednik z zvestimi pomočniki in prtljažnik napolnil s hrano in pijačo za vsak okus.
Pot je bila v udobnem avtobusu našega prevoznika AP Novak prijetna in
razpoloženje veselo in tega ni moglo pokvariti niti slabo vreme. Ob
prihodu na sejem, smo se najprej okrepčali, da bi bili kos naporom
obiska sejmišča. Obiskovalcev je bilo zelo veliko, tako da smo se s
težavo prebijali med stojnicami, da pa si prišel do pulta in kaj kupil
ali vsaj povprašal, pa si potreboval kar nekaj moči in iznajdljivosti.
Razstavljalci in obiskovalci so bili iz vseh koncev in tudi iz tujine jih ni bilo malo, seveda pa Slovenci niso manjkali s svojo ponudbo. Po ogledu smo se spet zbrali pred avtobusom in še malo praznili prtljažnik, ter vanj zložili robo, ki smo jo na sejmu ugodno kupili. Iz sejmišča nas je pot vodila do bližnjega doma upokojencev, kjer smo bili, čeprav ne ravno lačni, deležni kosila. Dom smo si tudi temeljito ogledali, saj je bil za naša pojmovanja izven kategorije. Kar nekaj se jih je pri recepciji zanimalo, kakšni so pogoji, da prideš v ta lepi dom preživet zrela leta. Dom je nov, z lepimi prostori in sobami, s polno oskrbo, z notranjim bazenom in savno, prelepim vrtom in sprehajalno potjo ob ribnikih. Vse to za vsaj polovico nižjo ceno kot je to slučaj v naši domovini. Zato pa imajo tudi varovance iz Španije, Francije, Nemčije, Avstrije in seveda tudi Slovenije, kot nam je povedala mlada receptorka.
Ko smo pojedli in spili, kar smo naročili, smo se odpravili proti domu v veselem razpoloženju, nekatere pa je premagala utrujenost in so se posvetili počitku. Ker pa je v prtljažniku še vedno ostalo veliko hrane, smo se na poti ustavili še v Čakovcu, da bi spraznili zalogo, a je bila žal naloga pretežka in smo morali kar nekaj hrane na postaji v Ljutomeru razdeliti udeležencem za domov, da si olajšajo delo pri pripravi nedeljskega kosila.
Obisk sejma je bil prijeten družabni dogodek, pa tudi poučen in še strokovno koristen za pastirje naše delavne kranjske čebele.
Naj medi!
Razstavljalci in obiskovalci so bili iz vseh koncev in tudi iz tujine jih ni bilo malo, seveda pa Slovenci niso manjkali s svojo ponudbo. Po ogledu smo se spet zbrali pred avtobusom in še malo praznili prtljažnik, ter vanj zložili robo, ki smo jo na sejmu ugodno kupili. Iz sejmišča nas je pot vodila do bližnjega doma upokojencev, kjer smo bili, čeprav ne ravno lačni, deležni kosila. Dom smo si tudi temeljito ogledali, saj je bil za naša pojmovanja izven kategorije. Kar nekaj se jih je pri recepciji zanimalo, kakšni so pogoji, da prideš v ta lepi dom preživet zrela leta. Dom je nov, z lepimi prostori in sobami, s polno oskrbo, z notranjim bazenom in savno, prelepim vrtom in sprehajalno potjo ob ribnikih. Vse to za vsaj polovico nižjo ceno kot je to slučaj v naši domovini. Zato pa imajo tudi varovance iz Španije, Francije, Nemčije, Avstrije in seveda tudi Slovenije, kot nam je povedala mlada receptorka.
Ko smo pojedli in spili, kar smo naročili, smo se odpravili proti domu v veselem razpoloženju, nekatere pa je premagala utrujenost in so se posvetili počitku. Ker pa je v prtljažniku še vedno ostalo veliko hrane, smo se na poti ustavili še v Čakovcu, da bi spraznili zalogo, a je bila žal naloga pretežka in smo morali kar nekaj hrane na postaji v Ljutomeru razdeliti udeležencem za domov, da si olajšajo delo pri pripravi nedeljskega kosila.
Obisk sejma je bil prijeten družabni dogodek, pa tudi poučen in še strokovno koristen za pastirje naše delavne kranjske čebele.
Naj medi!
