Konj Feliks in gospodar Franc sta nerazdružljiva prijatelja

Nekoč je bilo v Pomurju skoraj v vsaki vasi veliko konj, katere so kmetje uporabljali za delo na polju in za druga kmečka opravila. Tudi Franc Čeh iz Nedelice v občini Turnišče ima že več desetletij v hlevu to plemenito živali - konje.

Franc Čeh, sicer upokojenec iz Nedelice je že kot majhen deček odraščal na kmetih, kjer so njegovi starši imeli več konj. Ko se je Franc poročil, je tudi s konji obdeloval zemljo, iz gozda vozil drva za kurjavo in še hodil drugim kmetom pomagat na polje. Velikokrat je s svojimi vihrimi konji s kočijo »bagerlin« popeljal marsikatero nevesto pred oltar. Franc nam je povedal, da je to njemu bilo največje zadovoljstvo, ko je lahko nevesto in ženina popeljal na novo življenjsko pot. S svojo kočijo pa je tudi večkrat popeljal mlado in staro, ko je v Turnišču, vsako leto Ferenčevo senje. Ker pa so prišli modernejši časi in so konje izpodrinili traktorji, se danes konji več ne uporabljajo za fizična dela na polju.

Da pa Franc ne more biti brez konja, saj z njim živi, si je pred časom kupil dirkalnega konja Feliksa v Veržeju v Prlekiji, ker ga je gospodar prodal, zato ker ni več dosegel take hitrosti, kot so za dirke na dirkališčih v Prlekiji in drugod po Sloveniji primerne. Ko je lepo vreme se Feliks in Franc z »bagerlinom« popeljeta po Pomurju, opazujeta naravo, ptice, saj je to Francu največje zadovoljstvo, ki ga goji na jesen življenja. Čeprav že ima osem križev, pravi, da konja nikakor ne da od hiše, dokler bo le mogel skrbeti zanj in mu pripraviti hrano.

Vedno ko Franc stopi k njemu v hlev in mu prinese hrano, se mu konj oddolži s poljubom. Ker pa je Franc pred časom bil bolan in je nekega dne stopil do konja v hlev in mu povedal na uho, da ga bo moral prodati, je konj vzdignil glavo in mu jo položil na ramo in sta s konjem Feliksom oba zajokala. Franc nam je zaupal, da v teh dolgih letih od kdaj redi konje, takega dogodka še ni doživel. Zaupal nam je, da je konj sedaj njegov hobi.