Pomurska polja so preplavili rumeni cvetovi
Črno zlato oljne ogrščice iz rumenih polj iz Beltincev
Rumena pomurska polja
Oljna ogrščica je v teh dneh ob lepem sončnem vremenu na pomurskih poljih že zelo bujno zacvetela in polja so se obarvala z rumeno barvo. Oljno ogrščico v Sloveniji, predvsem na pomurskih poljih sejejo v zadnjih sedmih letih. To je industrijska poljščina, katero poleg čebel, ki na rumenih cvetovih nabirajo medovino, tudi že uporabljajo v industriji.
Zadnjih nekaj let iz teh črnih drobnih zrn, ko dozorijo prve dni julija,
iz njih pridobivajo biodisel, kot energijo prihodnosti. Oljna ogrščica
se seje zadnje dni avgusta in do meseca septembra, vse pa je
odvisno od sorte semena. Potrebuje dobro pripravljeno zemljo, potrebno
jo je zelo zgodaj dognojevati. Med rastjo jo tudi pogosto napadajo
škodljivci, zato jo je potrebno škropiti v jeseni in spomladi.
Ko oljna ogrščica dozori in so semena črna barve, jo žanjejo z žitnimi kombajni. Zrnje oljne ogrščice pa se lahko uporablja tudi za biodizel in pridelovanja rastlinskega olja. Največ koristi iz bujnih rumenih cvetov pa imajo čebelarji in njihove čebele, katere jim sedaj pridno v njihove čebelnjake prinašajo medovino in tako imajo sedaj čebelarji polne roke dela.
Na Slovenskem je čebelarstvo razvito vse od 13. stoletja dalje in ima bogato zgodovino. V zadnjih stoletjih pa je čebelarstvo na Slovenskem med enimi pomembnejšimi kmetijskimi panogami. Pri nas je najbolj znana kranjska čebela, ki je zelo pridna in se odpravi na pašo vse do treh kilometrov od svojega čebelnjaka in pridno prinaša medovino v panje. V panju pa so čebele delavke, katere to medovino iz rumenih cvetov predelajo v med oljne ogrščice.
Tako smo v nedeljo, 6. aprila, pri čebelarskem domu Čebelarskega društva Beltinci posneli polje oljne ogrščice, kateri imajo ob polju postavljen učni čebelnjak, od koder potem čebele odletijo na pašo na polje na rumene cvetove, kjer skozi celi dan pridno nabirajo iz cvetov medovino in jo potem odnašajo v čebelje panje. Vse naokrog pa so tudi zasejana širna polja z oljno ogrščico. Čez čas bodo prišli učenci osnovne šole Beltinci v učni čebelnjak, ki so mladi čebelarji, kjer se učijo o medu in bodo s svojim mentorjem začeli točiti prvi letošnji med, katerega že zelo z velikim veseljem pričakujejo.
Ko oljna ogrščica dozori in so semena črna barve, jo žanjejo z žitnimi kombajni. Zrnje oljne ogrščice pa se lahko uporablja tudi za biodizel in pridelovanja rastlinskega olja. Največ koristi iz bujnih rumenih cvetov pa imajo čebelarji in njihove čebele, katere jim sedaj pridno v njihove čebelnjake prinašajo medovino in tako imajo sedaj čebelarji polne roke dela.
Na Slovenskem je čebelarstvo razvito vse od 13. stoletja dalje in ima bogato zgodovino. V zadnjih stoletjih pa je čebelarstvo na Slovenskem med enimi pomembnejšimi kmetijskimi panogami. Pri nas je najbolj znana kranjska čebela, ki je zelo pridna in se odpravi na pašo vse do treh kilometrov od svojega čebelnjaka in pridno prinaša medovino v panje. V panju pa so čebele delavke, katere to medovino iz rumenih cvetov predelajo v med oljne ogrščice.
Tako smo v nedeljo, 6. aprila, pri čebelarskem domu Čebelarskega društva Beltinci posneli polje oljne ogrščice, kateri imajo ob polju postavljen učni čebelnjak, od koder potem čebele odletijo na pašo na polje na rumene cvetove, kjer skozi celi dan pridno nabirajo iz cvetov medovino in jo potem odnašajo v čebelje panje. Vse naokrog pa so tudi zasejana širna polja z oljno ogrščico. Čez čas bodo prišli učenci osnovne šole Beltinci v učni čebelnjak, ki so mladi čebelarji, kjer se učijo o medu in bodo s svojim mentorjem začeli točiti prvi letošnji med, katerega že zelo z velikim veseljem pričakujejo.
