Pri Svetem Juriju predstavili knjigo Boljševik Starogorski
Ob Dnevu zmage so se spomnili svojega znamenitega rojaka Ivana Vuka Starogorskega
Miroslav Slana Miros je predstavil svojo knjigo Boljševik Starogorski
Iz krajev na območju današnje občine Sv. Jurij ob Ščavnici izhajajo številni možje, ki so skozi zgodovino pomembno vplivali na slovensko in jugoslovansko zgodovino. Dr. Anton Korošec, Edvard Kocbek, Bratko in Jakob Kreft, Davorin Trstenjak, dr. Vekoslav Grmič, Edvard Vaupotič, Ivan Vuk Starogorski, Viktor Vrbnjak, so le nekateri, ki so te kraje umestili na evropski in svetovni zgodovinski zemljevid, za kar so jim danes živeče generacije tega območja zelo hvaležne.
Za ohranjanje spomina na te znamenite može skrbi Kulturno društvo za
zaščito naravne in kulturne dediščine Sv. Jurij ob Ščavnici, katerega
vodi Franc Čuš. V društvu si prizadevajo tudi za ohranjanje kulturne
dediščine, povezane s pomembnimi rojaki. Prav sedaj so sredi prizadevanj
za ureditev spominske sobe dr. Antona Korošca v njegovi rojstni hiši v
Biserjanah, v proračunu občine pa so že zagotovljena finančna sredstva
za prevoz dela Koroščeve dediščine - pohištva, iz Beograda, s katerim
bodo sobo opremili.
Enega svojih velikanov, Ivana Vuka Starogorskega, katerega 130-letnico rojstva v Sovjaku (današnjem Ženiku) so praznovali pred dvema letoma, so se spomnili tudi v petek, 9. maja. V zeleni dvorani KUS je namreč Miroslav Slana Miros, rojak iz Sovjaka, predstavil svojo knjigo Boljševik Starogorski, v kateri opisuje življenje in delo tega jürjovškega svetovljana. Dogodek spada v zbir številnih prireditev, organiziranih v letu 2014, katerega je Občina Sv. Jurij razglasila za »Kocbekovo leto«. Vrhunec prireditev bo slavnostna akademija 27. septembra, ob 110-letnici rojstva Velikega domačina.
Franc Čuš je v uvodu povedal, da datum dogodka »ni izbran naključno, saj je 9. maj tudi Dan Evrope. 9. maja 1950 je tedanji zunanji minister Francije Robert Schuman prebral tako imenovano Schumanovo deklaracijo, ki pomeni tudi začetek združene Evrope. Ta deklaracija, ta razglas, je pomenil uvod v ustanovitev Evropske skupnosti za premog in jeklo, torej tistih dveh surovin, ki sta potrebni za izdelovanje orožja. Njegova ideja je bila, da, če bodo evropske države skupaj imele nadzor nad proizvodnjo jekla in premoga, bodo imele tudi nadzor nad proizvodnjo orožja. To bo Evropi prineslo mir, oziroma ne bo več vojn. Deveti maj je tudi Dan zmage, torej zmage Evrope nad fašizmom in nacizmom. Ivan Vuk Starogorski pooseblja marsikaj od tega, kar je bilo povedano oz., kaj simbolizira današnji praznik. Tudi to je bil eden izmed razlogov, zakaj smo se odločili, da bo to res devetega maja«.
V predstavitvi, katero je vodil domačin iz Sovjaka Ivan Fras, sicer direktor Pokrajinskega arhiva v Mariboru, je avtor knjige, slovenski dramatik, esejist, pesnik, pisatelj, publicist in kritik Miroslav Slana s psevdonimom Miros, rojen leta 1949 v Sovjaku, nanizal veliko zanimivosti o Ivanu Vuku Starogorskem kot o »Prleku, ki je poskušal spremeniti svet« in o njegovi življenjski preobrazbi od »krščanskega ministranta do boljševika«: »Starogorski je osvit današnjega časa, družbeno ekonomskih razmer delavcev in kmetov danes, tako, kot je bil nekoč med obema vojnama in pred obema vojnama. In Starogorski ni človek ali eksponat iz naftalina minulega stoletja, njegova pisateljska in revolucionarna misel je pljusknila, je butnila, čez vso Evropo v njegovem času, pa še daleč, čez vso Ameriko, vse do Čikaga in še dlje. Da ne govorimo o delovanju po Evropski mestih in po jugoslovankih mestih v Srbiji, Črni Gori itd. Zato je pravzaprav on evropski človek in jaz se zato prav prisrčno zahvaljujem organizatorjem, ki so se spomnili devetega maja, kot nalašč dneva za Vuka, ki je najbolj zaslužen za ta datum. To pomeni, da se pri Sv. Juriju ob Ščavnici spet prebuja tista kulturna misel, ki je bila že pred vojno in med obema vojnama značilna za Sv. Jurij ob Ščavnici, kjer se je vedno kaj kulturnega dogajalo«.
O knjigi je avtor povedal, da »je epopeja, provokacija, da spoznavamo Ivana Vuka Starogorskega. Vsak stavek je sporočilo. Vsak stavek je metafora. Doživljal je tako ideološko krivico, kot borec za napredne ideje za delavstvo, za kmeta. Mučili so ga po zaporih, kjer so jih za pete obešali v Glavnjači in pustili cele dneve viseti in kurili odspodaj. Vse so delali z njim, samo breskovih koščic še niso lomili na njegovi glavi. Ampak kot prvi komunist, je bil, kar je pravzaprav mene fasciniralo, svetla, biserna točka, po kateri bi se lahko zgledovali vsi poznejši komunisti, kasnejši, pa tudi danes tisti, ki se imajo za neko kvazi levico, ki je jaz v Sloveniji, žal, tako ne vidim. To lahko povem, ker pravzaprav govorim o boljševiku, ki je na področju političnega življenja deloval med obema vojnama dokaj tvorno. Kljub temu, da je bil kar naprej po zaporih, se je vrnil, in kaj je naredil: ustanovil je kasnejšo Cankarjevo založbo, ustanovil je delavske odre, ogromno tega je opisano v knjigi. Imel je ogromno privržencev, pisal je v vsa napredna delavska, kmečka, študentska glasila, časopise, ki so bili vsaj malo levo usmerjeni, vsaj malo napredni, vsaj malo za človeka, človeški, pisal je za vse to. Njegova dela so izhajala vse do Amerike. Tam je njegova misel bila še bolj živa kot takrat pri nas«.
Predstavitve knjige o svojem očetu se je udeležila tudi enaindevetdestletna hčerka Ivana Vuka Starogorskega, Jelka Vuk Novakovič, nekaj pesmi iz njegovega bogatega pesniškega opusa pa je prebrala Monika Čuš.
Enega svojih velikanov, Ivana Vuka Starogorskega, katerega 130-letnico rojstva v Sovjaku (današnjem Ženiku) so praznovali pred dvema letoma, so se spomnili tudi v petek, 9. maja. V zeleni dvorani KUS je namreč Miroslav Slana Miros, rojak iz Sovjaka, predstavil svojo knjigo Boljševik Starogorski, v kateri opisuje življenje in delo tega jürjovškega svetovljana. Dogodek spada v zbir številnih prireditev, organiziranih v letu 2014, katerega je Občina Sv. Jurij razglasila za »Kocbekovo leto«. Vrhunec prireditev bo slavnostna akademija 27. septembra, ob 110-letnici rojstva Velikega domačina.
Franc Čuš je v uvodu povedal, da datum dogodka »ni izbran naključno, saj je 9. maj tudi Dan Evrope. 9. maja 1950 je tedanji zunanji minister Francije Robert Schuman prebral tako imenovano Schumanovo deklaracijo, ki pomeni tudi začetek združene Evrope. Ta deklaracija, ta razglas, je pomenil uvod v ustanovitev Evropske skupnosti za premog in jeklo, torej tistih dveh surovin, ki sta potrebni za izdelovanje orožja. Njegova ideja je bila, da, če bodo evropske države skupaj imele nadzor nad proizvodnjo jekla in premoga, bodo imele tudi nadzor nad proizvodnjo orožja. To bo Evropi prineslo mir, oziroma ne bo več vojn. Deveti maj je tudi Dan zmage, torej zmage Evrope nad fašizmom in nacizmom. Ivan Vuk Starogorski pooseblja marsikaj od tega, kar je bilo povedano oz., kaj simbolizira današnji praznik. Tudi to je bil eden izmed razlogov, zakaj smo se odločili, da bo to res devetega maja«.
V predstavitvi, katero je vodil domačin iz Sovjaka Ivan Fras, sicer direktor Pokrajinskega arhiva v Mariboru, je avtor knjige, slovenski dramatik, esejist, pesnik, pisatelj, publicist in kritik Miroslav Slana s psevdonimom Miros, rojen leta 1949 v Sovjaku, nanizal veliko zanimivosti o Ivanu Vuku Starogorskem kot o »Prleku, ki je poskušal spremeniti svet« in o njegovi življenjski preobrazbi od »krščanskega ministranta do boljševika«: »Starogorski je osvit današnjega časa, družbeno ekonomskih razmer delavcev in kmetov danes, tako, kot je bil nekoč med obema vojnama in pred obema vojnama. In Starogorski ni človek ali eksponat iz naftalina minulega stoletja, njegova pisateljska in revolucionarna misel je pljusknila, je butnila, čez vso Evropo v njegovem času, pa še daleč, čez vso Ameriko, vse do Čikaga in še dlje. Da ne govorimo o delovanju po Evropski mestih in po jugoslovankih mestih v Srbiji, Črni Gori itd. Zato je pravzaprav on evropski človek in jaz se zato prav prisrčno zahvaljujem organizatorjem, ki so se spomnili devetega maja, kot nalašč dneva za Vuka, ki je najbolj zaslužen za ta datum. To pomeni, da se pri Sv. Juriju ob Ščavnici spet prebuja tista kulturna misel, ki je bila že pred vojno in med obema vojnama značilna za Sv. Jurij ob Ščavnici, kjer se je vedno kaj kulturnega dogajalo«.
O knjigi je avtor povedal, da »je epopeja, provokacija, da spoznavamo Ivana Vuka Starogorskega. Vsak stavek je sporočilo. Vsak stavek je metafora. Doživljal je tako ideološko krivico, kot borec za napredne ideje za delavstvo, za kmeta. Mučili so ga po zaporih, kjer so jih za pete obešali v Glavnjači in pustili cele dneve viseti in kurili odspodaj. Vse so delali z njim, samo breskovih koščic še niso lomili na njegovi glavi. Ampak kot prvi komunist, je bil, kar je pravzaprav mene fasciniralo, svetla, biserna točka, po kateri bi se lahko zgledovali vsi poznejši komunisti, kasnejši, pa tudi danes tisti, ki se imajo za neko kvazi levico, ki je jaz v Sloveniji, žal, tako ne vidim. To lahko povem, ker pravzaprav govorim o boljševiku, ki je na področju političnega življenja deloval med obema vojnama dokaj tvorno. Kljub temu, da je bil kar naprej po zaporih, se je vrnil, in kaj je naredil: ustanovil je kasnejšo Cankarjevo založbo, ustanovil je delavske odre, ogromno tega je opisano v knjigi. Imel je ogromno privržencev, pisal je v vsa napredna delavska, kmečka, študentska glasila, časopise, ki so bili vsaj malo levo usmerjeni, vsaj malo napredni, vsaj malo za človeka, človeški, pisal je za vse to. Njegova dela so izhajala vse do Amerike. Tam je njegova misel bila še bolj živa kot takrat pri nas«.
Predstavitve knjige o svojem očetu se je udeležila tudi enaindevetdestletna hčerka Ivana Vuka Starogorskega, Jelka Vuk Novakovič, nekaj pesmi iz njegovega bogatega pesniškega opusa pa je prebrala Monika Čuš.
