Sedim za računalnikom in premišljujem o vsakodnevnih stvareh. Misli prehitevajo ena drugo. Dtružina, delo, prijatelji, prosti čas, načrti za prigodnost in spomini na lepe trenutke. Vedno so to pozitivne misli in dobri spomini, ker ne dovolim da bi mi težke in pesimistične misli pokvarile dan. Ćlovekova domišljija je čudovita stvar. S pomočjo domišlije lahko doživiš vse kar si želiš, vse svoje  skrite sanje in hrepenenja. Žal mi je ljudi, ki domišljije nimajo, oziroma je ne vedo uporabiti.

Moja domišlijska potovanja je prekinila želja, da zapustim stanovanje in se odpravim na sprehod. Dežuje že tri dni vendar v trenutku, ko sem stopil na plano ni deževalo. Molče se sprehajam po ulicah našega malega mesta, ko srečam mladega fanta, ki prihaja nasproti.  Pozdravi me in jaz mu odzdravim. Nadaljujem pot ter srečam dve mladi punci. Pozdravim....onidve pa nič, samo molče nadaljujeta svojo pot.  Pi...e prevzetne, niti odzdraviti ne morejo  več, kaj šele da bi pozdravile kot prve. Ne živimo v velikem mestu in skoraj vsi se poznamo, če ne osebno pa vsaj na videz. Ko takole malce pomislim ugotovim, da me fantje vedno pozdravijo dekleta pa skoraj nikoli. A mi lahko gdo pove zakaj? Ponavadi so fantje tisti, ki vedo biti problematični. Neko osnovno kulturo pa le imajo, če jih primerjamo z puncami.

Spomini me ponesejo v čase ko sem bil jaz še fantič in skušam si predstavljati situacijo, da ne bi pozdravil starejšega od sebe. Ni bilo opravičila, če ga nisi pozdravil. Takoj so ti dali vedeti, da se to ne spodobi in da starejše moraš pozdravljati tudi, če jih ne poznaš.

In take male stvari kot pozdrav nam danes manjkajo. Manjka nam spoštovanje do soljudi. Spoštovanje je tisto, ki ga danes primankuje. Spoštovanje drugih, njihovega dela in njihovih dosežkov. Prepogosto spoštovanje zamenjujejo z občudovanjem. Občudovanje ti prinese denar, spoštovanje pa tvoja dejanja. In to dejanja, ki jih narediš za dobro drugih ne pa za dobro svojega bančnega računa. In ta primakljaj spoštovanja do soljudi se kaže tudi na pokvarjenosti družbe v kateri živimo. Dandanes vsi samo premišljujejo kako bi čimprej in na lahek način prišli do lastnega blagostanja. Ampak tega ni in nikoli ni bilo. Edino v primeru, da si zadel na lotu ali pa od bogatega strica podedoval premoženje. Misel, da bi v to morali vložiti svoj trud je večini nesprejemljiva, oziroma pretežka pot.

Nikoli ne bom pozabil starejšega gospoda, ki je na tematiko odnosa mladih in starejših v podjetju dejal.

"Ne bom se umaknil pred nekom samo zaradi njegove mladosti in diplom. Umaknil se bom, ko bo prikazal to znanjem v praksi."