Ob 100-letnici smrti Janeza Puha, v Sakušaku odkrili doprsni kip
Člani društva Johann Janez Puch Ljutomer so organizirali že 12. memorialno srečanje v čast dr. Ludviku Bratuši, prireditev pa je bila v sklopu 100. obletnice smrti Janeza Puha
Ob prisotnosti mnogih pomembnih gostov je v Sakušaku bil odkrit doprsni kip Janeza Puha, foto: Milan Belec
V Ljutomeru so člani društva Johann Janez Puch, organizirali že 12. memorialno srečanje v čast dr. Ludviku Bratuši, prireditev pa je bila v sklopu 100. obletnice smrti Janeza Puha.
Podali so se na vožnjo do Svetega Tomaža in imeli bogato pogostitev aktiva kmečkih žena in
turističnega društva od Svetega Tomaža. Brat Ludvika, Albin Bratuša je poskrbel
za zelo okusen lovski golaž za vse udeležence.
Nadaljevali so do središča Juršincev, kjer so se pridružili koloni vozil in v strnjeni koloni nadaljevali do Ptuja. Nekaj težav je povzročalo mnogo udeležencev saj se jih je ob Puhovem krožišču, kjer stoji Puhov motor, zbralo skoraj 500. Sledil je skupni posnetek in nadaljevanje do muzeja na Sakušaku.
Ob prisotnosti mnogih pomembnih gostov je tam bil odkrit doprsni kip Janeza Puha, predstavniki tovarne Daimler Benz pa so društvu rojaka Janeza Puha podarili vrednostni ček v višini 10.000 evrov.
Prireditev je zagotovo ena izmed večjih v Sloveniji. Dosedanje delo društev je obrodilo sadove saj jim je uspelo prepričati velik del Slovencev, da je Janez Puh naš domačin.
Pri prireditvi so sodelovala društva iz Hrvaške, Avstrije in Slovenije.
O Janezu Puhu ob 100-letnici smrti
Obletnice smrti po navadi niso najbolj veseli dogodki. To so obletnice našega spomina na tiste ljudi, ki so nam bili osebno blizu ali ki so bili za naše življenje tako pomembni, da si zaslužijo naše omenjanje in spominjanje.
Janez Puh je prav gotovo osebnost, ki zasluži vso našo pozornost, tudi 100 let po njegovi smrti. Razmislek ob tem nam ponovno omogoča bolj podroben vpogled v življenje in v delo evropskega izumitelja, avstro-ogrskega ustvarjalca in podjetnika, ki je v otroških letih živel v skromnih razmerah, v svojih mladih letih zapustil rodni Sakušak v Slovenskih goricah in življenjsko kariero začel v tedaj najbližjem večjem mestu nekdanje skupne države. Z ukaželjnostjo in marljivostjo se je od navadnega delavca dvignil daleč nad povprečje svojega okolja.
Sledil je svojim sanjam in tedanjemu razvoju tehnike ter ustvarjal na področju dvokoles, motornih koles in na koncu avtomobilov. Sanje o svoji samostojni poti je uresničil, razvoj takratne tehnike pa izpopolnil in nadgradil.
Neudoben in nevaren visokokolesnik »mišolin« je predelal v dvokolo z enako velikima kolesoma s krogličnimi ležaji in gnano s pedali z verigo. Leta 1889 je ustanovil prvo podjetje »Styria Werke« in izdeloval znamenita dvokolesa »Styria« s katerimi so dosegali odmevne zmage na mednarodnih dirkah. Leta 1901 je predstavil prvo motorno kolo z bencinskim motorjem, leta 1903 pa prvi avtomobil. Že leta 1898 je izdelal dvovaljni motor, ki ga je do leta 1909 razvil v patentirani štirivaljni avtomobilski bokser motor, kasneje tako poznan v znamenitih »hroščih«. Puh je pridobil vrsto patentov za konstrukcijo pisalnih strojev, za tehniko izdelovanja dvokoles, za motociklizem, za avtomobile, za snemljivo kolo, za pogonski agregat.
Leta 1912 je Puhova tovarna zaposlovala 1.100 delavcev, izdelala 16.00 koles, 300 motociklov in 300 avtomobilov. Po Puhovi smrti 19. julija 1914 v Zagrebu se je njegova tovarna razvijala dalje do današnje »Steyr-Deimler-Puch Werke A.G.«
Na vseh področjih industrijskega delovanja je dosegel visoko izvirnost, kakovost, prepoznavnost in uspeh. Izdelki njegove tovarne so že za časa njegovega življenja in še desetletja po njem predstavljali pojem kakovosti in zanesljivosti po celi Evropi. Ni čudno, da so se z njegovimi avtomobili vozili pomembni meščani, bogati trgovci, vojaki, kot tudi znamenite kronane glave, med njimi prestolonaslednik Ferdinand 28. Junija 1914 v Sarajevu.
Z nekdanjo jugoslovansko in s sedanjo slovensko motociklistično in avtomobilsko zgodovino je bil Janez Puh še do pred nekaj leti povezan na nek sramežljiv, neopredeljen način, kot, da ni bil naš rojak. Vsi smo poznali in uporabljali izdelke njegove tovarne, a se hkrati nismo zavedali kdo je bil njihov duhovni stvaritelj.
Poznavanje življenja in dela Janeza Puha ter predvsem izdelkov njegovih tovarn, pa se je tudi v naši domovini precej izboljšalo. Veliko zaslug za boljšo prepoznavnost Janeza Puha imajo tudi domači ljubitelji starodobnih vozil, združeni v društva, ki nosijo ime Janeza Puha ali druga in ki cenijo, restavrirajo in vzdržujejo dvokolesa, motocikle in avtomobile znamke Puch.
Izdaja posebne vsebinske številke glasila Zveze SVS, ki je posvečeno Janezu Puhu, je veliko in zahtevno delo, še posebej za zanesenjake, ljubitelje starodobnih vozil, za katere založništvo ni osnovni poklic. Pri tem delu in naporu jim zato z veseljem pomaga vrsta enako misleči ljubiteljev kolesarske, motociklistične in avtomobilske tehnike, tudi in predvsem tiste z znamko Puch.
Nekdanje izumiteljstvo in podjetništvo Janeza Puha ter zanesenjaštvo sedanjih ljubiteljev starodobnih vozil in tehnike naj služijo za zgled v sedanjih neprijaznih časih.
Ljubljana, maj 2014
Zveza SVS
Predsednik
Mag. Janko Uratnik
Nadaljevali so do središča Juršincev, kjer so se pridružili koloni vozil in v strnjeni koloni nadaljevali do Ptuja. Nekaj težav je povzročalo mnogo udeležencev saj se jih je ob Puhovem krožišču, kjer stoji Puhov motor, zbralo skoraj 500. Sledil je skupni posnetek in nadaljevanje do muzeja na Sakušaku.
Ob prisotnosti mnogih pomembnih gostov je tam bil odkrit doprsni kip Janeza Puha, predstavniki tovarne Daimler Benz pa so društvu rojaka Janeza Puha podarili vrednostni ček v višini 10.000 evrov.
Prireditev je zagotovo ena izmed večjih v Sloveniji. Dosedanje delo društev je obrodilo sadove saj jim je uspelo prepričati velik del Slovencev, da je Janez Puh naš domačin.
Pri prireditvi so sodelovala društva iz Hrvaške, Avstrije in Slovenije.
O Janezu Puhu ob 100-letnici smrti
Obletnice smrti po navadi niso najbolj veseli dogodki. To so obletnice našega spomina na tiste ljudi, ki so nam bili osebno blizu ali ki so bili za naše življenje tako pomembni, da si zaslužijo naše omenjanje in spominjanje.
Janez Puh je prav gotovo osebnost, ki zasluži vso našo pozornost, tudi 100 let po njegovi smrti. Razmislek ob tem nam ponovno omogoča bolj podroben vpogled v življenje in v delo evropskega izumitelja, avstro-ogrskega ustvarjalca in podjetnika, ki je v otroških letih živel v skromnih razmerah, v svojih mladih letih zapustil rodni Sakušak v Slovenskih goricah in življenjsko kariero začel v tedaj najbližjem večjem mestu nekdanje skupne države. Z ukaželjnostjo in marljivostjo se je od navadnega delavca dvignil daleč nad povprečje svojega okolja.
Sledil je svojim sanjam in tedanjemu razvoju tehnike ter ustvarjal na področju dvokoles, motornih koles in na koncu avtomobilov. Sanje o svoji samostojni poti je uresničil, razvoj takratne tehnike pa izpopolnil in nadgradil.
Neudoben in nevaren visokokolesnik »mišolin« je predelal v dvokolo z enako velikima kolesoma s krogličnimi ležaji in gnano s pedali z verigo. Leta 1889 je ustanovil prvo podjetje »Styria Werke« in izdeloval znamenita dvokolesa »Styria« s katerimi so dosegali odmevne zmage na mednarodnih dirkah. Leta 1901 je predstavil prvo motorno kolo z bencinskim motorjem, leta 1903 pa prvi avtomobil. Že leta 1898 je izdelal dvovaljni motor, ki ga je do leta 1909 razvil v patentirani štirivaljni avtomobilski bokser motor, kasneje tako poznan v znamenitih »hroščih«. Puh je pridobil vrsto patentov za konstrukcijo pisalnih strojev, za tehniko izdelovanja dvokoles, za motociklizem, za avtomobile, za snemljivo kolo, za pogonski agregat.
Leta 1912 je Puhova tovarna zaposlovala 1.100 delavcev, izdelala 16.00 koles, 300 motociklov in 300 avtomobilov. Po Puhovi smrti 19. julija 1914 v Zagrebu se je njegova tovarna razvijala dalje do današnje »Steyr-Deimler-Puch Werke A.G.«
Na vseh področjih industrijskega delovanja je dosegel visoko izvirnost, kakovost, prepoznavnost in uspeh. Izdelki njegove tovarne so že za časa njegovega življenja in še desetletja po njem predstavljali pojem kakovosti in zanesljivosti po celi Evropi. Ni čudno, da so se z njegovimi avtomobili vozili pomembni meščani, bogati trgovci, vojaki, kot tudi znamenite kronane glave, med njimi prestolonaslednik Ferdinand 28. Junija 1914 v Sarajevu.
Z nekdanjo jugoslovansko in s sedanjo slovensko motociklistično in avtomobilsko zgodovino je bil Janez Puh še do pred nekaj leti povezan na nek sramežljiv, neopredeljen način, kot, da ni bil naš rojak. Vsi smo poznali in uporabljali izdelke njegove tovarne, a se hkrati nismo zavedali kdo je bil njihov duhovni stvaritelj.
Poznavanje življenja in dela Janeza Puha ter predvsem izdelkov njegovih tovarn, pa se je tudi v naši domovini precej izboljšalo. Veliko zaslug za boljšo prepoznavnost Janeza Puha imajo tudi domači ljubitelji starodobnih vozil, združeni v društva, ki nosijo ime Janeza Puha ali druga in ki cenijo, restavrirajo in vzdržujejo dvokolesa, motocikle in avtomobile znamke Puch.
Izdaja posebne vsebinske številke glasila Zveze SVS, ki je posvečeno Janezu Puhu, je veliko in zahtevno delo, še posebej za zanesenjake, ljubitelje starodobnih vozil, za katere založništvo ni osnovni poklic. Pri tem delu in naporu jim zato z veseljem pomaga vrsta enako misleči ljubiteljev kolesarske, motociklistične in avtomobilske tehnike, tudi in predvsem tiste z znamko Puch.
Nekdanje izumiteljstvo in podjetništvo Janeza Puha ter zanesenjaštvo sedanjih ljubiteljev starodobnih vozil in tehnike naj služijo za zgled v sedanjih neprijaznih časih.
Ljubljana, maj 2014
Zveza SVS
Predsednik
Mag. Janko Uratnik
