Ohranjeni spomini prve svetovne vojne

Občina Sv. Jurij ob Ščavnici in Kulturno društvo za zaščito naravne in kulturne dediščine, sta v petek, 1. avgusta, v Kulturnem in upravnem središču, pripravili Slovesnost ob 100. obletnici začetka 1. svetovne vojne.

Uvodno dejanje se je odvilo v avli KUS z otvoritvijo razstave z naslovom »Ohranjeni spomini 1. svetovne vojne«. Razstavljeni so bili nekateri primerki orožja in opreme ter predvsem veliko listinskih dokumentov, ki pričajo o borbenem duhu domačinov, mladeničev z območja današnje Občine Sv. Jurij, kateri so se bojevali na frontah širom Evrope, o začetnem navdušenju in obljubah o vrnitvi, »preden bo prvič odpadlo jesensko listje«, do strahot, trpljenja in malodušja, ko je jesensko listje odpadlo že četrtič, pa so preživeli še vedno trpeli v strelskih jarkih, premnogi pa tudi padli. Med ljudmi pa je prva svetovna morija povzročila veliko gorja, žalosti, joka, lakote, obupa, vdov in sirot. Razstavljeno gradivo so prispevali domačini, ki z njim ohranjajo spomin na svoje prednike in na najtežje preizkušnje njihovega življenja, Muzej borcev generala Maistra iz Sv. Jurija, veliko listinskega gradiva je prispeval Pokrajinski arhiv Maribor. Razstavo je odprl predsednik Kulturnega društva za zaščito naravne in kulturne dediščine Franci Čuš in se zahvalil vsem, ki so prispevali k postavitvi razstave.

Slovesnost, kateri so prisostvovali tudi župan Anton Slana, direktor Pokrajinskega arhiva Maribor Ivan Fras in župnik Boštjan Ošlaj, se je nadaljevala v Kocbekovi dvorani. Po državni himni, katero so zapeli člani Okteta Arion iz Ljutomera, je prisotne pozdravil župan Anton Slana, nato je povezovalec Franci Čuš dal besedo slavnostnemu govorniku Ivanu Frasu.

Slavnosti govornik je predstavil geostrateški položaj in ekonomsko-politične razmere v začetku prejšnjega stoletja, katere so privedle do napetosti, ob katerih je bil le strel iz pištole v Sarajevu dovolj za sprožitev največje morije v dotedanji svetovni zgodovini. Atentatu na prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo, je sledila diplomatska kriza. Dunaj je, ob podpori Berlina, poslal Srbiji za Srbe nesprejemljiv ultimat, zato je 28. julija 1914 Avstro-Ogrska napovedala vojno Srbiji in prvi spopad svetovnih razsežnosti je bil neizbežen.

Prva svetovna vojna se je končala s podpisom premirja na Martinovo, 11. novembra 1918. Zmagovalca so določili, kot je povedal govornik, v Parizu, poraženci te vojne, katera je terjala okoli 18 milijonov žrtev, ranjenih pa je bilo 20 do 21,2 milijona ljudi, so bili vsi. V vojaško zgodovino se je zapisala tudi po uporabi novih orožij, mitraljezov, tankov, letal, balonov in bojnih strupov.

Seveda je imela prva svetovna vojna katastrofalne posledice tudi med Slovenci. Žrtev sicer ni mogoče natančno prešteti, po ocenah zgodovinarjev jih je bilo okoli 100.000, od tega približno 63% med vojaki in 37% med civilisti. Število vpoklicanih obveznikov z območja današnje občine Sv. Jurij ob Ščavnici ni znano, praktično pa ni bilo družine, ki v vojski ne bi imela vojaka. Obstaja pa seznam 78 vpoklicanih, ki se niso vrnili z evropskih bojišč.

Ivan Fras je izpostavil tudi vlogo pomembnih domačinov iz Sv. Jurija in bližnje okolice, ki so odigrali pomembno vlogo v vojni in v dogodkih takoj po končani vojni. Podrobneje je predstavil podpolkovnika Edvarda Vaupotiča, najožjega sodelavca generala Rudolfa Maistra. Njegove zasluge, kot tudi zasluge še nekaterih slovenskih častnikov v zaključnih bojih za severno mejo, moramo, kot pravi, pravično porazdeliti. Vaupotič je namreč kot poveljnik 26. nemškega in slovenskega polka, ločil slovenske in nemške vojake in s 85 Slovenci zasedel ključne točke v Mariboru in omogočil generalu Maistru prevzem oblasti v Mariboru in na Štajerskem.

Slavnosti govornik je govor končal z besedami: »Konflikti so tudi danes prisotni vse okoli nas, kaj bomo mi zapustili prihodnjim rodovom? Vojna, ki je pred 100 leti zarezala v življenje vsake družine na Slovenskem, je za več desetletij šla v pozabo. Zdaj jo odkrivamo znova in vsem dajmo mesto v zgodovinskem spominu naroda, ki je bil velikokrat prezrt. Celotna generacija je za sabo pustila ideale očetov in si tam, v blatu, lastnih iztrebkih in med grmenjem topov oblikovala nove vrednote za nadaljnje življenje.
Naj bo današnji dan namenjen njihovemu spominu!«

Franci Čuš je spregovoril o še enem pomembnem domačinu, politiku dr. Antonu Korošcu in o Majniški deklaraciji, politični izjavi, katero je v imenu južnoslovanskih poslancev, 30. maja 1917 v Dunajskem parlamentu prebral dr. Korošec, s svojimi podpisi pa so jo podprli številni narodno zavedni domačini.

Domačinka Urška Šantl, dijakinja športnega oddelka Gimnazije Murska Sobota, je predstavila življenje, trpljenje in hrepenenje svojega pradedka Antona v 1. svetovni vojni na Tirolski fronti. To, najbolj kruto obdobje njegovega življenje, je raziskala v okviru raziskovalne naloge, za katero bila na 8. tekmovanju v poznavanju zgodovine slovenskega naroda z naslovom »Pot v prihodnost«, ki ga organizirata Prleško društvo generala Maistra in Gimnazija Franca Miklošiča Ljutomer, nagrajena s srebrnim priznanjem.

Za kulturno dogajanje na prireditvi sta, ob Oktetu Arion, poskrbela glasbenika Nejc in Urban Kurbos.