Ljubim te! Potrebujem te! Odpuščam ti!
Srečali so se jubilanti skupnega zakonskega življenja v župnijski cerkvi Sv. Jurija ob Ščavnici
Slavica Trstenjak, sreda, 17. september 2014 ob 08:56
V soboto, 13. septembra 2014 so se srečali jubilanti skupnega zakonskega življenja v župnijski cerkvi Sv. Jurija ob Ščavnici.
Čeprav sta bila noč in jutro deževna in je marsikdo brezupno zrl v nebo z
željo, da se bo pokazalo vsaj kanček sonca, so se v zgodnjem
dopoldanskem času pred farno cerkvijo v Sv. Juriju ob Šč. zbrali
jubilanti porok. Bilo je 31 parov. Zanimiva, starostno raznolika družba,
od tistih, ki imajo že 55 let skupnega življenja, do tistih, ki so
obhajali svojo prvo petletko zakona. Že pred pričetkom obreda so živahno
klepetali in ugotavljali, kako so se spremenili, kako leta hitijo, kako
so kljub pretečenem času še vedno dokaj dobrega zdravja in zadovoljni.
Mašo za jubilante je daroval farni župnik Boštjan Ošlaj, ki je
povedal, kako je ponosen nanje, da so ostali zvesti svoji obljubi pred
Bogom. Marsikdaj pride kakšna preizkušnja v življenju vsakega zakona. V
nobenem ni izjem. Zelo pomembno pa je, da znata težave, nezaupanje,
razočaranja in žalost izmoliti in se priporočati v Božje varstvo.
Zbrane
jubilante je nagovorila tudi voditeljica Župnijske karitas Sv. Jurij,
Slavica Trstenjak in povedala: »Zaobljubili ste se drug drugemu in to
potrdili. Danes obhajate obletnico. V tem času ste sejali in sadili,
zato ste tudi kaj poželi. Sadovi vašega skupnega življenja so otroci, so številna dobra dejanja, ki ste jih storili za svoje drage in za širšo
skupnost. Predvsem pa vam danes gre zahvala za vaš zgled, da ste
vztrajali v lepih in hudih dneh vašega življenja. Tako imamo danes res
velik razlog, da se Bogu zahvalimo in ga hkrati prosimo za nadaljnje
varstvo in blagoslov.«
Prav tako je spregovorila o tem, kako pomembno
je, da zakonca ne pozabita na tri pomembna načela v zakonskem
življenju: Ljubim te! Potrebujem te! Odpuščam ti!
Po obredu je gospod
župnik vsakemu paru podaril svečo in povedal, da jo naj prižgejo, ko
bodo doma kakšni tihi dnevi. Naj ju ta svetloba sveče poveže v ljubezni
in potrpežljivosti.
Srečanje se je nadaljevalo v družabnem prigrizku
v veroučnih učilnicah. Lepo je bilo klepetati. Nikamor se ni nikomur
mudilo. Saj sonca ni in ni hotelo biti, bil pa je čas drug za drugega.