Razstava Suha roba z dediščino v sodobnost v Veržeju
V hramu rokodelstva v Veržeju se predstavljajo rokodelci iz Ribnice in njene okolice
Suha roba z dediščino v sodobnost
V Puščenjakovi razstavni dvorani Centra domače in umetnostne obrti v Veržeju se marsikaj dogaja, kajti prav ta prostor in drugi prostori v Centru domače in umetnostne obrti so namenjeni rokodelskim in drugim podobnim razstavam. Tako sta se Center domače in umetnostne obrti Veržej in Zavod za rokodelstvo, muzejsko in galerijsko dejavnost - Rokodelski center Ribnica povezala in nit sodelovanja je nastala lepa in čudovita rokodelska razstava, katero so odprli v nedeljo, 28. septembra, in bo odprta do konca novembra in ki je v tem delu Prlekije prvič v taki obliki predstavitve.
Sicer pa razstava na temo Suha roba z dediščino v sodobnost predstavlja v
Veržeju izdelke, ki med drugim pripovedujejo zgodbo ribniške suhe robe
skozi čas, kjer se izdelovalci ves čas prilagajajo tržnemu
povpraševanju, pri čemer sodoben način življenja narekuje moderne oblike
in drugačno uporabnost izdelkov. Les pa še vedno obstaja takšen, kot
pred pol tisočletja, naraven in vsestranski.
Tako se rokodelci Rokodelskega centra Ribnica v Veržeju predstavljajo v šestih vitrinah, kjer so med drugim na ogled postavili najrazličnejše lesene izdelke, denimo od zobotrebca, do pletenih in drugih unikatnih rokodelskih izdelkov. Vsi ti izdelki so danes še vedno cenjeni in uporabni. V Ribnici in njeni okolici, danes vse rokodelske panoge še vedno obstajajo, pri čemer se nekatere tudi modernizirajo s sodobno tehnologijo obdelovanja, a ponekod v delavnicah rokodelci svoje izdelke še vedno izdelujejo na stari tradicionalni način, kjer je neutrudna roka še vedno močno prisotna.
Načrtna oživitev in prenos znanja na mlajše rodove sta vodilo Rokodelskega centra Ribnica, ki rokodelce izobražuje z različnimi vsebinami in oblikami. V zadnjem času pletarstvo zopet živi, pri čemer se je tudi povečalo število rokodelcev, ki znajo izdelati leskovo vitrino in splesti znamenito podno za rešeto. Za zaščito suhe robe sta pomembni geografska označba »Ribniška suha roba«, ki jo lahko obrtniki in rokodelci od leta 2005 pridobijo za svoje izdelke in nacionalna poklicna kvalifikacija za vse panoge suhe robe.
Med panoge, ki jih 26 rokodelcev predstavlja v Veržeju so panoge suhe robe; žličarstvo, posodarstvo, rešetarstvo, obodarstvo, podnarstvo, zobotrebčarstvo, pletarstvo, ročno mizarstvo, strugarstvo, orodjarstvo in spominkarstvo. To je kar enajst po tehnikah, uporabi lesa in orodja različnih obrti, ki jih je moč najti predvsem v deželi suhe robe na širšem območju Ribnice.
In zakaj je ribniška suha roba tako posebna? Predvsem zato, ker je leta 1492 avstrijski cesar, Friderik III. prebivalcem Kočevske podelil krošnjarski patent, ki je dovoljeval prodajo doma izdelanih in pridelanih izdelkov brez dajatev. Tako je izdelovanje in prodaja suhe robe postala pomembna dopolnilna dejavnost prebivalcev Ribniške doline. Ribniški krošnjar tako trguje s suho robo že več stoletij.
Tako se rokodelci Rokodelskega centra Ribnica v Veržeju predstavljajo v šestih vitrinah, kjer so med drugim na ogled postavili najrazličnejše lesene izdelke, denimo od zobotrebca, do pletenih in drugih unikatnih rokodelskih izdelkov. Vsi ti izdelki so danes še vedno cenjeni in uporabni. V Ribnici in njeni okolici, danes vse rokodelske panoge še vedno obstajajo, pri čemer se nekatere tudi modernizirajo s sodobno tehnologijo obdelovanja, a ponekod v delavnicah rokodelci svoje izdelke še vedno izdelujejo na stari tradicionalni način, kjer je neutrudna roka še vedno močno prisotna.
Načrtna oživitev in prenos znanja na mlajše rodove sta vodilo Rokodelskega centra Ribnica, ki rokodelce izobražuje z različnimi vsebinami in oblikami. V zadnjem času pletarstvo zopet živi, pri čemer se je tudi povečalo število rokodelcev, ki znajo izdelati leskovo vitrino in splesti znamenito podno za rešeto. Za zaščito suhe robe sta pomembni geografska označba »Ribniška suha roba«, ki jo lahko obrtniki in rokodelci od leta 2005 pridobijo za svoje izdelke in nacionalna poklicna kvalifikacija za vse panoge suhe robe.
Med panoge, ki jih 26 rokodelcev predstavlja v Veržeju so panoge suhe robe; žličarstvo, posodarstvo, rešetarstvo, obodarstvo, podnarstvo, zobotrebčarstvo, pletarstvo, ročno mizarstvo, strugarstvo, orodjarstvo in spominkarstvo. To je kar enajst po tehnikah, uporabi lesa in orodja različnih obrti, ki jih je moč najti predvsem v deželi suhe robe na širšem območju Ribnice.
In zakaj je ribniška suha roba tako posebna? Predvsem zato, ker je leta 1492 avstrijski cesar, Friderik III. prebivalcem Kočevske podelil krošnjarski patent, ki je dovoljeval prodajo doma izdelanih in pridelanih izdelkov brez dajatev. Tako je izdelovanje in prodaja suhe robe postala pomembna dopolnilna dejavnost prebivalcev Ribniške doline. Ribniški krošnjar tako trguje s suho robo že več stoletij.
