Svetovni dan brezdomstva. Kmalu premiki tudi v Prlekiji?
Zavetišče za brezdomce v Murski Soboti je namenjeno brezdomnim osebam iz pomurske regije in je trenutno edini tovrstni program na tem regionalnem področju
Dan odprtih vrat zavetišča za brezdomce
10. oktobra, ko je potekal »World Homeless Day« je v okviru svetovnega dneva brezdomstva Zavetišče za brezdomce na Tomšičevi ulici 16 v Murski Soboti, ki deluje v okviru Mozaika - društva za socialno vključenost, organiziralo Dan odprtih vrat zavetišča, ki so se ga udeležili med drugimi tudi nedavno izvoljena ljutomerska občinska svetnica Nina Stegmüller, mag. psih. ter predstavniki Mladinskega sveta Ljutomer in MCP-PC NVO, socialnega podjetja. Ljutomerska županja mag. Olga Karba se prireditve ni mogla udeležiti zaradi kar treh dogodkov v lastni lokalni skupnosti, ki so časovno sovpadali.
Zavetišče je namenjeno brezdomnim osebam iz pomurske regije in je
trenutno edini tovrstni program na tem regionalnem področju. Osnovni
cilji in namen izvajanja programa so psiho-socialna oskrba,
zagotavljanje strokovne podpore in pomoč pri razreševanju socialnih
stisk uporabnikom, ki se znajdejo v tveganih življenjskih situacijah. V
okviru programa koristnikom zavetišča nudijo tudi pomoč pri urejanju in
jim s svojo ponudbo podpore želijo usposobiti za boljši dostop do
družbenih virov, vključenosti v okolje vključno z vstopom na trg delovne
sile.
Primarno služi zavetišče za nastanitev-nočitev, zagotovitev toplega obroka, zagotovitev vzdrževanja osebne higiene, toaletnih potrebščin, obleke in obutve. Sekundarno pa se zavetišče še ukvarja s pomočjo pri urejanju osebnih stikov in težav, na podlagi urejanja na primarni ravni postopno socialno vključevanje z namenom nadaljnjega urejanja, kot je to status, dokumenti, resocializacija, treningi socialnih veščin, vrnitev na trg dela, obnavljanje socialnih mrež, normalizacija zdravstvenega stanja oziroma organizacija zdravstvenih storitev, aktivno preživljanje prostega časa (vrtnarjenje, zeliščarske delavnice, umetnostne in športne aktivnosti), druženje, reintegracija ter pridobivanje funkcionalnih znanj v obliki tečajev in delavnic.
Bivanje v zavetišču ima obliko dnevnega centra z nočno namestitvijo. Pogoj za samo namestitev je napotnica Centra za socialno delo ter lastna sredstva za doplačilo mesečnega bivanja. V okviru dnevnega centra se izvajajo aktivnosti, v katere so vključeni uporabniki, ki kažejo zanimanje in sposobnost ter željo za ponovno socialno vključenost in aktivno vključitev na trg dela ali zgolj ureditev akutne socialno-ekonomske situacije. V okviru nočne nastanitve je poleg bivanja v zavetišču omogočen topel obrok, vzdrževanje osebne higiene, osnovne toaletne potrebščine, obleka in obutev.
Zavetišče je odprto vse dni v letu, ne glede na praznike oziroma vikende. Zavetišče se že več let ubada z veliko prostorsko stisko, varno zavetje pa so tukaj našli tudi posamezniki iz prleškega območja. V okviru svojega rednega delovanja delavci zavetišča in prostovoljci skozi celo leto vsakodnevno izvajajo različne dnevne aktivnosti z uporabniki. Sami urejajo vrt in okolico, skrbijo da pospravijo in pripravijo ozimnico in izdelujejo različne unikatne izdelke in okraske. V okviru odprtih vrat so predstavili te izdelke, pogostili obiskovalce in jim pripravili odlične skeče.
Obstaja pa tudi zavetišče v Lemerjih, ki je nastalo iz predhodne bivalne skupnosti, ki je več let eksistirala na tej isti lokaciji. Zavetišče v Lemerju je odprtega tipa. Strokovni sodelavci ga obiskujejo nekajkrat tedensko. Poleg bivalnih prostorov je v Lemerju tudi velik vrt in sadovnjak ter pripadajoče gospodarsko poslopje z lesarsko delavnico.
Prleški predstavniki z občinsko svetnico Nino Stegmüller na čelu so navezali stik z vodjo murskosoboškega zavetišča Polonco Felicijan, univ. dipl. soc. del. Dogovorili se so, da jih v novembru obiščejo na sedežu prleškega mladinskega centra na Spodnjem Kamenščaku, kjer se obeta zanimiv, javni kulturni program s skeči ter sama predstavitev delovanja zavetišča. Tako druženje bo nedvomno pripomoglo k zmanjševanju predsodkov in stereotipov o brezdomcih in povečalo medsebojno solidarnost. Nobena skrivnost tudi ni, da bi želeli v Prlekiji nadgraditi sicer že uveljavljene nekatere civilne iniciative na tem področju ter vzpostaviti tudi v ljutomerski lokalni skupnosti podobno zavetišče za brezdomce vključno z javno (za ljudi s posebnimi potrebami oziroma iz socialno šibkih skupin – brezplačno) prehrano. Pri tem nameravajo preko razpisov pridobiti evropska in državna sredstva.
V Ljutomeru že danes na srečo obstaja družbeno odgovoren podjetnik, ki v okviru svojega socialnega podjetja deli samoiniciativno socialno šibkim brezplačne dnevno tople obroke. Nedvomno so tudi v Prlekiji posamezniki ki imajo posluh za sočloveka v stiski in omenjena zamisel bi v naslednjih štirih letih morala zagotovo steči in se uresničiti.
Primarno služi zavetišče za nastanitev-nočitev, zagotovitev toplega obroka, zagotovitev vzdrževanja osebne higiene, toaletnih potrebščin, obleke in obutve. Sekundarno pa se zavetišče še ukvarja s pomočjo pri urejanju osebnih stikov in težav, na podlagi urejanja na primarni ravni postopno socialno vključevanje z namenom nadaljnjega urejanja, kot je to status, dokumenti, resocializacija, treningi socialnih veščin, vrnitev na trg dela, obnavljanje socialnih mrež, normalizacija zdravstvenega stanja oziroma organizacija zdravstvenih storitev, aktivno preživljanje prostega časa (vrtnarjenje, zeliščarske delavnice, umetnostne in športne aktivnosti), druženje, reintegracija ter pridobivanje funkcionalnih znanj v obliki tečajev in delavnic.
Bivanje v zavetišču ima obliko dnevnega centra z nočno namestitvijo. Pogoj za samo namestitev je napotnica Centra za socialno delo ter lastna sredstva za doplačilo mesečnega bivanja. V okviru dnevnega centra se izvajajo aktivnosti, v katere so vključeni uporabniki, ki kažejo zanimanje in sposobnost ter željo za ponovno socialno vključenost in aktivno vključitev na trg dela ali zgolj ureditev akutne socialno-ekonomske situacije. V okviru nočne nastanitve je poleg bivanja v zavetišču omogočen topel obrok, vzdrževanje osebne higiene, osnovne toaletne potrebščine, obleka in obutev.
Zavetišče je odprto vse dni v letu, ne glede na praznike oziroma vikende. Zavetišče se že več let ubada z veliko prostorsko stisko, varno zavetje pa so tukaj našli tudi posamezniki iz prleškega območja. V okviru svojega rednega delovanja delavci zavetišča in prostovoljci skozi celo leto vsakodnevno izvajajo različne dnevne aktivnosti z uporabniki. Sami urejajo vrt in okolico, skrbijo da pospravijo in pripravijo ozimnico in izdelujejo različne unikatne izdelke in okraske. V okviru odprtih vrat so predstavili te izdelke, pogostili obiskovalce in jim pripravili odlične skeče.
Obstaja pa tudi zavetišče v Lemerjih, ki je nastalo iz predhodne bivalne skupnosti, ki je več let eksistirala na tej isti lokaciji. Zavetišče v Lemerju je odprtega tipa. Strokovni sodelavci ga obiskujejo nekajkrat tedensko. Poleg bivalnih prostorov je v Lemerju tudi velik vrt in sadovnjak ter pripadajoče gospodarsko poslopje z lesarsko delavnico.
Prleški predstavniki z občinsko svetnico Nino Stegmüller na čelu so navezali stik z vodjo murskosoboškega zavetišča Polonco Felicijan, univ. dipl. soc. del. Dogovorili se so, da jih v novembru obiščejo na sedežu prleškega mladinskega centra na Spodnjem Kamenščaku, kjer se obeta zanimiv, javni kulturni program s skeči ter sama predstavitev delovanja zavetišča. Tako druženje bo nedvomno pripomoglo k zmanjševanju predsodkov in stereotipov o brezdomcih in povečalo medsebojno solidarnost. Nobena skrivnost tudi ni, da bi želeli v Prlekiji nadgraditi sicer že uveljavljene nekatere civilne iniciative na tem področju ter vzpostaviti tudi v ljutomerski lokalni skupnosti podobno zavetišče za brezdomce vključno z javno (za ljudi s posebnimi potrebami oziroma iz socialno šibkih skupin – brezplačno) prehrano. Pri tem nameravajo preko razpisov pridobiti evropska in državna sredstva.
V Ljutomeru že danes na srečo obstaja družbeno odgovoren podjetnik, ki v okviru svojega socialnega podjetja deli samoiniciativno socialno šibkim brezplačne dnevno tople obroke. Nedvomno so tudi v Prlekiji posamezniki ki imajo posluh za sočloveka v stiski in omenjena zamisel bi v naslednjih štirih letih morala zagotovo steči in se uresničiti.
