Zaključna konferenca projekta »Padci…«
Dr. Božidar Voljč vodil enoletni pilotni projekt preventive
Filip Matko, sobota, 15. november 2014 ob 11:50
V DOSOR-ju, Domu starejših občanov Radenci, so 13. novembra dopoldne, izvedli zaključno konferenco pilotnega projekta o preventivi pred padci pri starejših, ki se je izvajal od maja 2013 do novembra 2014.
Za vsakega človeka je pomembno, da je zdrav in da lahko samostojno
opravlja vsakodnevne aktivnosti. V starosti postane to prava vrednota. S
primernim načinom življenja in razmišljanja, je mogoče še dolgo v
starost ohraniti moč, okretnost, čilost, miselno pronicljivost… in
ravnotežje. Padci so nevarni v vsakem obdobju življenja, za starejšega
človeka pa lahko imajo tudi preprosti padci hude posledice in lahko
trajno prekinejo samostojno življenje. Ker se življenje podaljšuje in
naša družba stara, je več tudi padcev. V racionalni družbi je logična
potreba, da se naučimo, kako se padcem lahko ognemo.
Skupaj z Inštitutom Emonicum za zdravo in aktivno življenje je torej bil
zaključen enoletni pilotni projekt o preventivi padcev v domovih
starejših občanov. Projekt je potekal ob sofinanciranju Ministrstva za
zdravje in sodelovanju dveh domov za starejše ( DSO Tabor – enota
Poljane iz Ljubljane in DOSOR Radenci).
Vse zbrane sta v
predprostoru DOSOR-jeve knjižnice pozdravila župan Občine Radenci Janez
Rihtarič in direktorica DOSOR-ja Mateja Hauser, nato pa je z izsledki in
priporočili projekta vse seznanil vodja projekta dr. Božidar Voljč.
Pri tem je omenil, da so podatki podobni v obeh domovih, se pa je
osredotočil na podatke DOSOR-ja: v času izvajanja projekta je bilo
padcev med stanovalkami in stanovalci skupno 90, od tega samo štirje s
hujšimi posledicami (zlomi). Večje število padcev je pri ženskah (teh je
tudi več v domu), starostno pa si sledijo: med 80. in 90. letom, 70. in
80. leti, manj med mlajšimi. Padcev se največ zgodi med hojo, nato pa
med vstajanjem ali sedanjem na posteljo ter med sedanjem in vstajanjem
iz vozička. Največ padcev je v sobah stanovalcev, nato na domskih
hodnikih, v kopalnici ali wc-ju ter v jedilnici.
K preventivi, da bi
padcev bilo čim manj, izredno pripomore metoda SPPB, ki je priznana,
učinkovita, zanesljiva in poceni metoda za preizkus in oceno
funkcionalne in fizične sposobnosti spodnjih okončin (5-krat vstajanje
in sedanje na stol, hoja na 4 metre ter stoječi položaj 10 sekund na
mestu). Ulmska metoda je povzeta po Nemcih (Ulm, mesto na Bavarskem).
Seveda pa k temu pripomore vsakodnevna vadba oziroma telovadba.
Dušanka
Uršič, fizioterapevtka iz DSO Tabor – enota Poljane v Ljubljani je
predstavila sodelovanje 27 stanovalk in stanovalcev, v starosti od 84 do
91 let, ki telovadijo trikrat tedensko in ob ponedeljkih je z njimi
telovadil tudi dr. Božidar Voljč. Izmed stanovalk je to obliko druženja
izredno pohvalila Ana Boh, ki je v domu na Poljanah že drugo leto.
Diplomirana
fizioterapevtka v DOSOR-ju, Anita Fekonja, pa je predstavila udeležbo
11 stanovalk in stanovalcev na vsakodnevni jutranji telovadbi, ki jo
vedno ob zaključku popestrijo še s kakšno od rekreativnih iger. Tudi pri
njih se je telovadbe udeležil dr. Božidar Voljč, stanovalka Senta
Lončar, ki je stanovalka DOSOR-ja že dve leti, je ob tem izjavila, da
brez tovrstne vsakodnevne jutranje telovadbe sploh več ne more biti.
Zatorej
je dr. Božidar Voljč predlagal, da bi bilo treba padce stanovalk in
stanovalcev v vseh slovenskih domovih starejših redno beležiti z
izpolnitvijo posebnega predpisanega obrazca, da bi se lahko ob koncu
vsakega leta pripravilo primerno poročilo za Ministrstvo RS za zdravje.
Poleg tega bi bilo treba dosedanje izkušnje, prostorske možnosti in
razpoložljive kadre izkoristiti tudi kot ponudbo vsem ostalim starejšim
občanom, ki niso stanovalke oziroma stanovalci teh domov, da bi bilo
padcev in z njimi povezanih posledic čim manj.
Vsemu temu je
pritrdila tudi sodelujoča na zaključni konferenci projekta »O preventivi
pred padci pri starejših«, predstavnica Ministrstva RS za zdravje, dr.
Mojca Gobec, kot direktorica direktorata za javno zdravje. S tem je
potrdila, da je še kako pomembno, da se aktivno starost vsakemu
posamezniku podaljša kolikor se le da.