V župniji sv. Petra v Gornji Radgoni prepevajo trije zbori
V župniji ta čas delujejo trije zbori, katero članstvo premore 67 pevcev, ki ob nedeljskih mašah in priložnostnih nastopih popestrijo ter polepšajo bogoslužja in prireditve
Marjan Slavič, petek, 28. november 2014 ob 09:16
God sv. Cecilije v radgonski župniji
Prav na dan 22. november, ko praznuje svoj god sv. Cecilija - mučenka, zavetnica cerkvene glasbe, glasbenikov, izdelovalcev glasbenih instrumentov, pevcev, izdelovalcev orgel in pesnikov, se vsako leto ob večerni maši zberejo v farni cerkvi pevci župnije sv. Petra v Gornji Radgoni. Le to, z namenom da počastijo svojo zavetnici in patrono sv. Cecilijo.
V župniji ta čas delujejo trije zbori, katero članstvo premore 67
pevcev, ki ob nedeljskih mašah in priložnostnih nastopih popestrijo ter
polepšajo bogoslužja in prireditve. Najstarejši mešani pevski zbor,
katerega članstvo šteje 23 pevcev, deluje od leta 1990. Vsa ta leta zbor
vodi Karel Korošec, ki zbor velikokrat spremlja tudi na orglah.
Zbor premore bogat repertoar cerkvenih pesmi, narodnih pesmi in
evergreene. Poleg tega, da pojejo pri mašah ob navadnih nedeljah,
praznikih in raznih slovesnostih, se udeležujejo tudi srečanj pevskih
zborov Pastoralnega področja v Pomurju. V času delovanja se je članstvo
spreminjalo, ker je bilo več starejših članov, od katerih je nekaj že
pokojnih, nekateri so pa zaradi starosti prenehali prepevati. Vedno
stremijo za tem, da nadomestijo stare člane z novimi, nekoliko
mlajšimi, čeprav je zadnja leta to zelo težko pridobiti nekoga v
njihove vrste.
Mladinski mešani pevski zbor, ki ga vodi od nastanka
leta 2004 katehetinja, organistka in pevovodja Nataša Preglav,
prav tako premore lep in bogat repertoar modernejših pesmi, domačih in
tujih popevk. Svoje znanje petja in muziciranja radi pokažejo tudi ob
povabilu v drugih župnijah, srečanjih pevskih zborov, kulturnih
prireditvah, najraje pa obogatijo bogoslužje v domači cerkvi ter raznih
koncertih. Ta čas zbor šteje 19 članov, katero petje spremljajo
glasbeniki na glasbilih, kot so violina, prečna flavta in kitara.
Otroški
pevski zborček, kateri so si nadeli naziv Sončni žarki, deluje prav
tako od leta 2004 pod vodstvom Nataše Preglav. Prav ti najmlajši
pevci so zares pravi sončni žarki, ki znajo najlepše in iz srca
polepšati nedeljsko otroško-mladinsko sv. mašo, katera je rezervirana
prav za vse mlade. Radi pa nastopajo tudi doma, kot so denimo Karitasov
koncert ter božičnica. Tudi ta zbor je številčno bogat saj premore
kar 25 otroških glasov, ki pojejo ljudem v ponos, ter bogu v čast.
Sv. Cecilija
Rimska
mučenka Cecilija je ena najznačilnejših podob prvega krščanstva.
Zanesljivo je, da ta mučenka ni legendarna oseba, kajti v Kalistovih
katakombah so našli njen grob poleg kripte papežev. Cecilija se je
poročila s poganom Valerijanom. Prosila je soproga, naj sprejme vero v
enega Boga in se da krstiti. Valerijan je ubogal.
Ko se je vrnil k
svoji ženi, je zagledal ob njej angela, ki ji je podajal venec iz lilij
in vrtnic. Valerijan je pridobil za krščanstvo tudi svojega brata
Tiburcija. Oba sta se ponudila, da bosta pokopala mučence, ki jih je dal
usmrtiti mestni prefekt. Bila sta izdana, mučena in obglavljena.
Oblastnik je hotel Cecilijo najprej pridobiti za odpad. Ko pa se mu to
ni posrečilo, jo je dal sežgati. Toda iz plamenov je prišla
nepoškodovana, zato je ukazal, naj jo obglavijo. Pasijon pravi, da jo je
rabelj trikrat udaril z mečem, vendar je ostala živa še tri dni in v
tem času razdelila svoje premoženje. Svetega papeža Urbana pa je
prosila, naj njeno hišo spremeni v cerkev. V 15. stoletju so začeli sv.
Cecilijo častiti kot zavetnico glasbe, ker je, kakor pripoveduje
pasijon, na poročni slovesnosti v svojem srcu opevala Boga. Leta 1584 je
Aleksander Marino ustanovil v Rimu bratovščino sv. Cecilije kot
organizacijo glasbenikov. Tudi francoski glasbeniki so od 16. stoletja
častili Cecilijo za svojo patrono in njen god obhajali vsako leto 22.
novembra.
Foto: Marjan Slavič, Marjan Pučko, Nataša Preglav