Alojz Novak iz Veržeja je čebelar z dušo in srcem že dolgih 45 let

Alojzu Novaku je bilo čebelarstvo tako rekoč položeno v zibelko

Jože Žerdin, nedelja, 1. februar 2015 ob 09:36
Alojz Novak, čebelar iz Veržeja

Alojz Novak, čebelar iz Veržeja

Čeprav čebele v teh zimskih mesecih počivajo in mirujejo, pa nasprotno čebelarji, oziroma njihovi celoletni »vzgojitelji« ne mirujejo, ampak imajo tudi pozimi polne roke dela. Eden takih navdušenih čebelarjev, ki čebelari že dolgih 45 let je tudi Alojz Novak iz Veržeja, ki mu je kot pravi čebelarstvo bilo položeno v zibelko.

Čebelarstvo v družini že od nekdaj
S čebelarjenjem se je začel aktivno ukvarjati najprej s šestimi čebeljimi panji, sedaj pa že ima 80 panjev, od tega en prevozni čebelnjak in dva stoječa čebelnjaka. Za to lepo kmetijsko opravilo, ko nekaj daš naravi in potem od nje s pomočjo medu dobiš nazaj, ga je navdušil davnega leta 1970 njegov dedek Alojz Novak. Sedaj pa po njegovih »čebelarskih stopinjah« hodita že njegov sin Alojz in vnuk Rok, torej je pričakovati, da pri Novakovih v Veržeju čebelarstvo ne bo zamrlo.

Čebelarja Alojza Novaka smo oni dan obiskali z namenom, da bi kaj več zvedeli o njegovem dolgoletnem čebelarskem opravilu, kajti hkrati je tudi predsednik Čebelarskega društva Veržej. Alojza smo zmotili pri kuhanju voska, ob tem je povedal in poudaril, da čebelarji tudi v zimskem času, ko njihove čebele počivajo, morajo postoriti veliko manjših opravil v čebelnjaku in v prostoru, kjer imajo shranjeni med. Da postaneš dober čebelar se moraš celo življenje učiti, izobraževati in nadgrajevati svoje znanje v praksi in teoriji.

Čebelarstvo je lepo in zahtevno opravilo, ki potrebuje celega človeka, pravi čebelar Alojz, da čebelar pri svojem delu mora upoštevati pravila in ukrepe kmetijske stroke na področju čebelarjenja, dela v čebelnjaku pri čebelah in točenju medu. V zadnjem času so se tudi na območju Prlekije pašne razmere za čebele v veliki meri spremenile, kmetje sejejo vse manj medovitnih rastlin, ki jih čebele potrebujejo za opraševanje in prinašanje medovine v čebelnjak. Tako čebelarju Alojzu skozi leto v njegove čebelnjake z nabiranjem medovine čebele prinašajo različne vrste medovine, pri čemer toči cvetlični med, med oljne ogrščice, akacijev, kostanjev in lipov med, skratka pisano paleto medu. Ob dobri letini namreč toči med kar štirikrat.

Lansko leto eno najslabših
Njegov med se je že uveljavil daleč naokrog, saj ga ima zaščitenega z zaščitno geografsko označbo, saj sodi po pravilniku po ocenjevanju medu na višji nivo pridelovanja. Svoj med največ proda na svojem domu, kupi pa se lahko tudi v LTO Jeruzalem in v prodajalni v centru domače in umetnostne obrti v Veržeju, ki deluje v okviru Zavoda Marianum Veržej. Pridelani med pa se toči v slovenske kozarce.

Med pogovorom nam je še razkril in dejal, da je bila v njegovem dolgoletnem čebelarjenju lanskoletna čebelarska bera ena od najslabših, pri čemer je bil poglavitni vzrok za zdesetkanje pridelave medu bolezen varoza in veliko padavin ter malo sončnih dni za čebele. Sicer pa je čebelarstvo pri Novakovih v Veržeju odprto za vse, ki bi hoteli spoznati kako se čebelari, spozna delo s čebelami in lahko okusi vrhunsko pridelani med, tudi za tiste posameznike, ki bi hoteli postati čebelarji so dobrodošli, kjer si bodo pridobili veliko začetnega znanja. Obiščejo pa jih tudi mladi iz osnovne šole in vrtca Veržej in drugi, ki se zanimajo za čebelarstvo.

Številna priznanja v letih delovanja
Pri Novakovih pa imajo na ogled postavljeno in razstavljeno staro muzejsko čebelarsko opremo in knjižne čebelarske zbirke Antona Janše. Tako si obiskovalec lahko ogleda staro točilno prešo za vosek, modele za satnice in drugo staro čebelarsko opremo. Za svoje dolgoletno čebelarjenje je Alojz doslej prejel niz čebelarskih odlikovanj in sicer čebelarsko priznanje Antona Janše prve, druge in tretje stopnje Čebelarske zveze Slovenije in nazadnje še sedaj značko zvestobe za 40-letno čebelarjenje s strani Čebelarske zveze Slovenije. Njegova zbirka pa je še bogata s številnimi zlatimi, bronastimi in srebrnimi čebelarskimi odličji, ki jih je za svoj med prejel na ocenjevanju medu na sejmu Agra v Gornji Radgoni in na ocenjevanju medu Zveze čebelarskih društev za Pomurje. Kot aktiven in vsestransko napreden čebelar je član častnega razsodišča pri Čebelarski zvezi Slovenje in član Upravnega odbora Zveze čebelarskih društev Pomurja.

V Prlekiji je čebelarstvo med ljudmi dobro poznano, saj tako kmetje in čebelarji že vrsto leto delujejo z roko v roki za obojestransko sodelovanje, kajti eni brez drugih ne bi mogli biti, pri čemer pa so posredi pridne in marljive čebele, ki obojim prinašajo korist. Že vrsto let se veržejski čebelarji udeležujejo slovenskega zajtrka z medom, ko obiščejo šolo in vrtec v Veržeju, ko čebelarstvo Novak pripravi dan odprtih vrat. Nad njihovim delom pa je navdušen tudi župan občine Veržej Slavko Petovar, ki ga pri njegovem delu tudi podpira in ceni njegovo delo in trud, ki ga vloži v pridelovanje medu in varovanje narave.

Na sprejemu pri Borutu Pahorju
Da je njegov med pridelan na visoki stopnji zaščite in je kvaliteten za uživanje je dokaz tudi v tem, da je že imel nekaj presoj kontrole medu s strani ministrstva za kmetijstvo, kjer so strokovnjaki ugotovili, da njegov med ne vsebuje nobenih primesi strupov. Ponosen in srečen je, da se je lansko leto ob koncu leta udeležil skupaj s predstavniki Čebelarske zveze Slovenije ob 140. obletnici čebelarstva na Slovenskem sprejema pri predsedniku države Borutu Pahorju, ki je čebelarje pohvalil in se jim je zahvalil za njihov trud na področju pridelave medu in jim podelil priznanje.

Kljub letom je Alojz Novak pri 66. letih še vedno poln moči in čebelarskega znanja, ki ga s pridom prenaša na mlajše čebelarje. V petih letih pravi, mu je želja, da bi obnovil plodišča in medišča za svoje pridne in marljive čebele. Druga tiha želja pa je, da bi čebelarstvo v Prlekiji še dolga leta živelo in se razvijalo, da bi s tem ohranjali naravo, saj so čebele največje opraševalke vseh cvetov, ki cvetijo na zemlji, če izumre čebela - izumre tudi človek. Zato čebelarji apelirajo na vse kmetovalce, vrtnarje, sadjarje, vinogradnike, da bi naj škropili s škropivi v večernih urah, ko že čebele odletijo s cvetov v čebelje panje.


Več v Kultura in izobraževanje