Kakšna je prihodnost Gajševskega jezera?

V petek, 13. marca, se je v vaško gasilskem domu v Grabah pri Ljutomeru v okviru projekta Dobra voda za vse, ki se izvaja v okviru Evropskega teritorialnega sodelovanja Slovenija-Hrvaška 2007-2013, odvijala delavnica z naslovom Prihodnost Gajševskega jezera.

Foto:
Gajševsko jezeroDelavnice se je udeležilo približno 70 predstavnikov lokalnih skupnosti, društev in drugih nevladnih organizacij, posamezniki, ki delujejo na področju kmetijstva, lastniki zemljišč in drugi uporabniki jezera. Udeleženci so se seznanili z vsebino projekta Dobra voda za vse ter z dosedanjimi aktivnostmi na območju Gajševskega jezera skupaj s primeri dobrih praks ponovne oživitve jezer v Sloveniji in tujini. Predstavili so jim tudi možnosti čiščenja odpadne vode z naravnimi čistilnimi sistemi. Predstavitvam je sledila diskusija ter zbiranje mnenj vseh ciljnih skupin, kako si oni predstavljajo prihodnost Gajševskega jezera. Domačini so tako imeli možnost povedati svoje mnenje, podali so svoje predloge in ideje ter poudarili njihove želje glede sanacije jezera, kar bo pomagalo pri uresničitvi enega od ciljev delavnice: oblikovanju razvojnega načrta upravljanja z Gajševskim jezerom in pojezerjem z uporabo ekoremediacij.

Domačini so na delavnici pozdravili idejo, da se jih vključuje v vprašanje prihodnosti Gajševskega jezera. Menijo, da je najnujneje jezero sanirati in očistiti ter zmanjšati dotok onesnažene vode in mulja iz višje ležečih krajev območja.

Želijo več organiziranih vsebin, tudi za otroke in mladino, moti jih predvsem neurejenost in nepokošenost poti okoli jezera. V razpravo so se vključili tudi člani DOPPS-a in opozorili, da je potrebno pri ureditvi upoštevati tudi njihov vidik glede varovanja gnezdišč in naravovarstveni vidik na sploh.

Deskarji so poudarili, da je Gajševsko jezero idealno za deskanje na vodi, ko piha jugozahodni veter, vendar se raje odločajo za druga jezera, ki so čistejša in bolj urejena. Gajševskemu jezeru poleg čistoče manjkajo urejeno parkirišče, lažji dostop do vode (oziroma pomol) ter dodatna ponudba (sanitarije, tuš, gostinska ponudba ...).

Direktor LTO Ljutomer Andrej Vršič je povedal, da ima Gajševsko jezero turistični potencial, ki bi ga bilo potrebno vključiti v turistično ponudbo širšega območja.

Udeleženci delavnice so izpostavili tudi problematiko lastništva zemljišč okoli jezera. Na to vprašanje je odgovoril župan Občine Križevci, mag. Branko Belec, ki je povedal, da je Občina Križevci v fazi odkupa zemljišč in pri tem sodeluje tudi z Občino Ljutomer, saj del Gajševskega jezera spada k območju Občine Ljutomer.