Udeleženci delavnice enotni, da je potrebno nujno očistiti Gajševsko jezero in omejiti dotok mulja
Delavnica Razvojni program upravljanja z Gajševskim jezerom
Gajševsko jezero
V petek, 27. marca, se je v sejni sobi Občine Križevci v okviru projekta Dobra voda za vse, ki se izvaja v okviru Evropskega teritorialnega sodelovanja Slovenija-Hrvaška 2007-2013, odvijala delavnica z naslovom Razvojni program upravljanja z Gajševskim jezerom.
Udeležilo se je je 21 predstavnikov občin Križevci in Ljutomer, ARSO,
društev in drugih nevladnih organizacij, Prleške razvojne agencije in
drugih uporabnikov jezera. Udeleženci so se seznanili z vsebino projekta
Dobra voda za vse ter z dosedanjimi aktivnostmi na območju Gajševskega
jezera skupaj s primeri dobrih praks ponovne oživitve jezer v Sloveniji
in tujini. Predstavitvam je sledila diskusija ter zbiranje mnenj vseh
ciljnih skupin, kako si oni predstavljajo prihodnost Gajševskega jezera
ob hkratnem upoštevanju predpisov in pogojev.
Tudi na tretji delavnici v okviru projekta so si bili udeleženci enotni, da je najbolj nujno očistiti jezero in hkrati najti način, kako omejiti dotok mulja in drugih onesnaževalcev v jezero. Poleg tega so se strinjali, da je prav, da sedijo za isto mizo različni uporabniki jezera kot tudi predstavnik ARSO in se pogovarjajo o mogočih rešitvah. Župan Občine Križevci mag. Branko Belec je povedal, da je prvi namen projekta spraviti vodo v boljše stanje, kot je zdaj. Po njegovem mnenju bi z ERM lahko rešili precej težav Gajševskega jezera, vendar niso vsi predlogi izvedljivi. Med drugim so udeleženci podali svoje predloge »razdelitve« jezera, tako da bi bili vsi uporabniki jezera zadovoljni.
Zaključni vtis delavnice je bil, da bo potrebno konkretne predloge za ureditev Gajševskega jezera uskladiti z ARSO-m, saj so oni upravljavec jezera, katerega primarna funkcija je zadrževanje visokih voda, in morajo biti vsi posegi vanj in ob njem skladni z zakonom o vodah. Udeleženci delavnice so med drugim spomnili, da obstajajo projekti ureditve Gajševskega jezera izpred 25 let, ki pa so ostali nerealizirani ravno zaradi zadržkov s strani ARSO. Ovira pri izpeljavi načrtov so lahko tudi kmetijska zemljišča v neposredni bližini jezera, ki so klasificirana kot najboljša kmetijska zemljišča, zaradi česar jim bo težko spremeniti namen.
Delavnica se je zaključila v prepričanju, da se bo s pozitivnim pristopom vseh interesnih sfer dalo urediti jezero tako, da bo vsem odgovarjalo in bo hkrati skladno z zakonom o vodah.
Tudi na tretji delavnici v okviru projekta so si bili udeleženci enotni, da je najbolj nujno očistiti jezero in hkrati najti način, kako omejiti dotok mulja in drugih onesnaževalcev v jezero. Poleg tega so se strinjali, da je prav, da sedijo za isto mizo različni uporabniki jezera kot tudi predstavnik ARSO in se pogovarjajo o mogočih rešitvah. Župan Občine Križevci mag. Branko Belec je povedal, da je prvi namen projekta spraviti vodo v boljše stanje, kot je zdaj. Po njegovem mnenju bi z ERM lahko rešili precej težav Gajševskega jezera, vendar niso vsi predlogi izvedljivi. Med drugim so udeleženci podali svoje predloge »razdelitve« jezera, tako da bi bili vsi uporabniki jezera zadovoljni.
Zaključni vtis delavnice je bil, da bo potrebno konkretne predloge za ureditev Gajševskega jezera uskladiti z ARSO-m, saj so oni upravljavec jezera, katerega primarna funkcija je zadrževanje visokih voda, in morajo biti vsi posegi vanj in ob njem skladni z zakonom o vodah. Udeleženci delavnice so med drugim spomnili, da obstajajo projekti ureditve Gajševskega jezera izpred 25 let, ki pa so ostali nerealizirani ravno zaradi zadržkov s strani ARSO. Ovira pri izpeljavi načrtov so lahko tudi kmetijska zemljišča v neposredni bližini jezera, ki so klasificirana kot najboljša kmetijska zemljišča, zaradi česar jim bo težko spremeniti namen.
Delavnica se je zaključila v prepričanju, da se bo s pozitivnim pristopom vseh interesnih sfer dalo urediti jezero tako, da bo vsem odgovarjalo in bo hkrati skladno z zakonom o vodah.
