Čebulček geografsko zaščitene čebule je posajen
Ptujski lük je slovenska avtohtona sorta čebule in staro ime za čebulo, ki jo na Ptujskem polju pridelujejo že več kot 200 let
Sajenje čebulčka Ptujskega lüka
Minuli konec tedna so pridelovalci Ptujskega lüka zaključili s sajenjem čebulčka geografsko zaščitene čebule Ptujski lük. Pomagali so jim tudi otroci iz 1., 2. in 3. razredov iz OŠ Gorišnica. Vsak razred je zasadil svoj košček polja, kjer bodo v prihodnje spremljali kako raste njihova čebula.
Miša Pušenjak, specialistka za zelenjadarstvo in okrasne rastline iz
KGZS Maribor je zbranim obiskovalcem, ki so prišli pogledat kako poteka
sajenje čebule, delila nasvete in odgovarjala na vprašanja glede
pridelave čebule in česna.
Ptujski lük je slovenska avtohtona sorta čebule in staro ime za čebulo, ki jo na Ptujskem polju pridelujejo že več kot 200 let. Ptujski lük je posebnega izgleda in okusa, zato je pridobil oznako zaščitena geografska označba. Ptujski lük je edinstven, saj v Sloveniji ni sorte ali hibrida, ki bi mu bil tako podoben, da bi ga lahko zamenjali. Območje pridelovanja je zgodovinsko pogojeno in obsega ravninski del Ptujskega polja, ki se razteza med reko Dravo, reko Pesnico, Ptujem in Ormožem ter obronki Slovenskih goric, kar tudi določa geografska označba.
Stare legende pravijo, da naj bi to čebulo na naše območje prinesli Turki in je nekoč pomenila glavni vir dohodka. Starejši lükarji pripovedujejo, da so lahko na desetih arih pridelali dovolj lüka za štipendijo ali preživetje male do srednje kmetije. Največ so ga prodajali pozno v jesen in čez zimo, zato je morala biti debela, dobro posušena in pozno kaliti. V večini primerov so jo prodajali za kuhanje, zato je bil Ptujski lük najboljša izbira – ob kuhanju hitro razpade, vendar obdrži značilen okus.
Ptujski lük je slovenska avtohtona sorta čebule in staro ime za čebulo, ki jo na Ptujskem polju pridelujejo že več kot 200 let. Ptujski lük je posebnega izgleda in okusa, zato je pridobil oznako zaščitena geografska označba. Ptujski lük je edinstven, saj v Sloveniji ni sorte ali hibrida, ki bi mu bil tako podoben, da bi ga lahko zamenjali. Območje pridelovanja je zgodovinsko pogojeno in obsega ravninski del Ptujskega polja, ki se razteza med reko Dravo, reko Pesnico, Ptujem in Ormožem ter obronki Slovenskih goric, kar tudi določa geografska označba.
Stare legende pravijo, da naj bi to čebulo na naše območje prinesli Turki in je nekoč pomenila glavni vir dohodka. Starejši lükarji pripovedujejo, da so lahko na desetih arih pridelali dovolj lüka za štipendijo ali preživetje male do srednje kmetije. Največ so ga prodajali pozno v jesen in čez zimo, zato je morala biti debela, dobro posušena in pozno kaliti. V večini primerov so jo prodajali za kuhanje, zato je bil Ptujski lük najboljša izbira – ob kuhanju hitro razpade, vendar obdrži značilen okus.
