Raspotja, krišpotja no krožišča

Berilo za nove, še bol pa za store šofere

Nekda so Prleki  ot kuče al s vesi hodili kmeši fsaki po svoji poti. Tak, ka je met kučami okoli cerkve fse bilo razhojeno. Po meši so se še malo pogučovali, bol künštni  so kakšo künštno rekli, mlodi no babe pa so se  ogledovali. Te pa so fküper  šli domu  dokič je šlo, se pozdravili  pa odišli prta svojin kučan no vesen. Pomalen je tan ge so se pozdravili no razišli po svojih poteh grotalo raspotje. Tan ge je hodilo dosti lidi no živine pa pelalo dosti vozof so polek raspotja postavili  kriš, či pa so bili bol bogati pa kapelo. Takšemu raspotji so te rekli krišpotje. Ka se nebi što zgüba al pa zajša so na drevo al na kol zabili blaje , gi so kozale kon se po keri poti pride. Eni provijo ka so tak grotala krišpotja. Ven ka se poti ne križajo pač pa fküp pridejo, zato verjen ka se tan ge fküp pride več poti reče krišpotje zavolo tega, gi je tan navodno sta kriš.

Na krišpotjih ge je bija vekši drejng so spovali oštarijo, namesto  kapele cerkef, cesar pa je postavja žandora no financara.Tak je okoli krišpotja grotalo mesto, gi je lehko melo več krišpotij, kerin so začeli praviti praviti križišča. Moj kamerat Fridek provi, ka to zavolo tega, gi se lidje križajo gda vidijo kak eni vozijo. Dokič so na poteh no cestah hodili peški ali pa so vozili s kuji je na križiščih ne bija vejki drejng.  Či so se f kočiji prpelali gospot grof ali pa škof so drügi lepo počakali, ka so se gospot otpelali kon so se namenili. Či  se je pripela vejki kmet al pa štacünar z bagrlijon  je un počaka grofa al škofa, drügi pa so te čakali  jega. Fčosik pa so se zavolo tega što de pela prvi tüdi zbili. To bi eni radi še gnes. No to je še fse nekak štimalo dokič neso znajšli aftof.

Ot kraja kdo je aftof še ne bilo dosti so se  kočijoši, foringoši no kočijoši bagrlijof na motor, gi so jin kesneje rekli šofer, še nekak zgučali. Te pa je aftof bilo čiduže več, norih šoferof pa tüdi. Zato so tisti gi so rengerali  rekli, ka morajo afti či na križišči grejo desno zatrobiti dvakrat, levo pa enkrat, či pa pelajo naravnost pa ne treba trobiti. Lehko si mislite kakši hec je grota na križišči, či je naenkrat prpelalo več aftov pa začelo trobiti. Eni drugega neso praf čüli pa so se zagunili eden f ovega. Ka bi to otpravili so na križišče postavili žandora, gi je moha tistin gi lehko pelajo pa tistin gi morajo čakati. Včosih pa je žandor moha kak mahalo, tak ka je napravja še vekši drejng. Čez en cajt so afti dobili lüč gi se je vün otpirala na tisto stron kon so šteli pelati, kesneje pa liči ki počmigovlejo gi jih momo še gnes, provimo pa jin žmigafci.. Na neka križišča  so postavili liči, gi jih Prleki nesmo krstili po svojo zato jin rečemo semafori,. Resen pa je, ka zodje cajte dosti šoferof ne ve zakoj mo afto žmigavec, pa gda ga treba fklopiti, eni pa se tüdi na semafore prefeč ne spoznajo. No, kak god so tote stvari  probali zrihtati  nehče je moga na križišči čakati.

Napoleon I. Bonaparte je bija joko künšten no praktiš človik. Gda je Francoze gna na vojsko  je reka »maršeramo narozen, bijemo pa se fküper«. Ka bi se zebrali so regimenti maršerali s več koncof na jive ge do se bili (bojno polje),  tan pa jih je trebalo hitro spraviti to ge jih je Napoleon šteja meti. Priten je vidja, ka se regimenti na krišpotjih midijo, kda čokajo eden drügega.  Zato je okrog nekih krišpotij da na hitro napraviti vojaško cesto, tak ka so regimenti prišli s ene strani, no odišli f drügo stron brez čokaja. Na to se je je spotja Napoleon III, kda je raskopa pa zravna Pariške  ulice zato ka  jih je napela na RONDO okoli zmogoslavnih vrot. Tan zaj Francozi mojo vojaške procesije, ge eni pridejo, drügi pa odidejo, glavori pa jih glejajo z odra. Vdilen po Evropi so dugo cajta ne preštimali kak je takši rondo praktiš. Kraljevina Jugoslavija je naprovila enega f Beogradi na Slaviji. Tan fkuper pride  pet bulevarof, dve cesti,  tri tramvajske štreke no šest  poti  trolebusof. Pa se fsi lepo pelajo bres čokaja. Tejko o ten, ka je rondo künštna stvor. Juga, či glih je mela dober zgled pret noson jenih glavorof,  toti tega neso pogrüntali.

Smo pa pogrüntali mi f Sloveniji, pa tüdi mi künštni Prleki, gi smo prevzeli ime KROŽIŠČE, venda zato gi tisti, ki vjega pride te kroži pa išče ge bi vün priša.

Tak kak pr drügih novotarijah se tüdi priten pretirovle. Krožišča se delajo ge šte, ena tak vejka ka najih vozijo dirke, drüga pa tak mala, ka se sploh ne pelaš f krog pač pa skoron zroven., kak gda se pelaš s Storega placa prta Ormoži. Prleki so vdilen po Prlekiji napravili pa še delajo več krožišč. Tüdi  Lotmerk je doba dvo. Tisto polek Zdrafstvenega doma je praf, ka je naprovleno, za tisto na Ormoški pa nesen gvišen, ka ga je bija vejki mus napraviti. Gda z ormoške strani najega zasukne kakši dugi šleper se zgodi ka z noson že gre vün, zodji tol pa mo še na ormoški.  Samo jas se nesen spravja ktotemu pisaji zavolo krožišč, pač pa zavolo tistih gi se najih vozijo.

S mojin pajdošon Fridekon sma se postavila skraj krožišča polek zdrafstvenega doma ka ma  vidila kak Prleki, Neprleki, motoristi, peciklisti, policisti no drügi vozijo bres ka bi čakali. Vidila pa sma, ka tisti gi pelajo f krožišče dostikrot čokajo, či glih to nebi smelo biti. Tak sma gor prišla, ka fsi Prleki le neso tak künštni za kakše se mojo. Či se pelajo prta krožišči eni dojo eni pa ne dojo žmigafca, gi ga ne treba dovati, zato, gi se lehko pelajo samo v eno stron. To ne velo za tiste, gi se vozijo kak se čejo. Te pa vidima, ka se notri po krožišči pela drügi Prlek gi ne do žmigafca tan ge če iti vün, zato ga mora toti Prlek gi gre notri počokati. Priten venda doj sprekleje tistega notri gi je ne da žmigafca, un pa ga je, či glih je ne trebalo, al ziher je ziher. Te pa se toti Prlek, gi je čaka zapela f krožišče no ne do žmigafca gdo gre vün. Venda si misli, či sen jas moga čakati drüge, naj zaj uni mene. Ka bi stvor bila hüša sma tak vidila pelati, naj ne zamerijo, tüdi gospode policaje. Pa ka nete mislili, ka je to samo v Lotmerki. V Lublani sen vida poleg drügih tüdi aftošolo, pa šofere mestnih aftobusof ka narobe dovlejo, al pa sploh ne dovlejo žmigafcof. Hecno no malo žalostno  je, ka kda enin probaš dopovedati, KA TREBA  FKLOPITI  ŽMIGAVEC  PRET  KA  ČEŠ  PELATI  VÜN  S KROŽIŠČA, se začnejo o ten degmati pa dokazüvati ka nemaš praf., ka so uni napravili šoferski ispit že negda, ka nič neveš, ka si hempasti pa nič ne razmiš no tak dale. Takši naj si poglednejo 27/1 no 48/4 člen ZVCP.

Či toto pisaje šteje kakši policaj, gi mu je dukcajt na nočnen dežurstvi naj predloži svojemu komandiri novo akcijo namesto tiste »lovimo ove gi so f afti ne prvezani«.

Policija bi lehko akcijo naznonila Prlekon, tak ka bi tüdi maje künštni šoferi razmili.: Meli bomo  akcijo »ČI  PELAŠ  PO  KROŽIŠČI,  DAJ  ŽMIGAVEC  PRET  KAK  ČEŠ  ZASÜKNiTI VÜN  ZJEGA«. Tiste gi nedo bogali bomo fejst kaštigali.

PS: Dobro bi bilo, či bi Napoleon lehko ot mrtvih fstana no otprja afto šolo.

Šoferski pozdrof ot Iveka