Krožkarji razpravljali o Dantejevi komediji
Poglobljene misli tudi ob zahtevnejših besedilih v knjigah
Literarni krožek DOSOR-ja
V
okviru literarnega krožka DOSOR-ja, Doma starejših občanov
Radenci, se njegove članice in člani lotevajo tudi zahtevnejših
besedil v knjigah, ki jih prebirajo. K temu jih usmerja voditeljica
krožka, Bea
Baboš Logar,
kajti tudi sama poskrbi, da prispeva h kvalitetni razpravi.
Tako
je pred dvomesečnimi poletnimi počitnicami, ki jih bodo izkoristili
tudi DOSOR-jevi krožkarji, pripravila uvodno razpravo v dokaj
zahtevno besedilo Dantejeve »Božanske
komedije«. S tem je posegla v sam vrh svetovne književnosti, kjer se od
začetkov do danes priznava pet genialnih piscev, velikanov
književnosti: Homer,
Dante,
Cervantes,
Shakespear in Goethe.
V uvodu je predstavila življenjepis Dante-ja Alighieri-ja (1265 - 1321), ki se je rodil v Firencah ter se že v mladosti ukvarjal s književnostjo in politiko. Povzpel se je na visok položaj v mestnem svetu, a v vojni med dvema strankama, gvelfi in gibelini, je bil med poraženci. Obsojen je bil na smrt, zato je pobegnil in se ni nikoli vrnil domov. Po eni izmed legend bi se naj skrival oziroma bival celo na slovenskih tleh, kajti v Tolminskih koritih nad reko Tolminko v bližini današnjega Tolmina je še dandanes zelo znana »Dantejeva jama«.
Še kot devetleten deček se je zaljubil v someščanko Beatrice Portinari ter ji ostal zvest tudi po smrti, kajti umrla je zelo mlada in je pesniku postala ideal ljubezni, milosti in vere. Prav njej je Dante posvetil ep »Božanska komedija«, ki opeva pesnikovo mistično potovanje skozi Pekel, Vice in Nebesa. Ta njegov ep ima zelo natančno zgradbo, vsak del obsega 33 spevov v tercinah, skupaj z uvodnim jih je sto.
Vendar Dantejeve besede komedija v epu ne moremo razumeti v današnjem pomenu te besede, kajti pesniku je pomenila veselje duše, ki po hudih preizkušnjah pride v raj. Je pa ob tem Bea Baboš Logar opomnila, da je v »Božanski komediji« pravzaprav zajeto vse znanje srednjega veka (teološko, zgodovinsko in kozmološko). Nastalo je na prehodu iz srednjega veka v renesanso, ki je začela odkrivati stari vek in lepoto umetnosti, tedaj se je začel preporod človeške misli. Vsi, ki so preučevali Danteja in njegovo delo, bilo pa jih je ogromno, do danes niso mogli ugotoviti, od kod Danteju tako obsežno znanje. Dante pa je bil tudi otrok svojega časa, strasten človek, ki je strastno ljubil in strastno sovražil. Veliko svojih sovražnikov ali nasprotnikov je utemeljeno, pa tudi neutemeljeno, kar »zmetal v pekel«, obenem pa pokazal naklonjenost tistim, ki so mu bili dragi ter jih spoštoval.
V uvodu je predstavila življenjepis Dante-ja Alighieri-ja (1265 - 1321), ki se je rodil v Firencah ter se že v mladosti ukvarjal s književnostjo in politiko. Povzpel se je na visok položaj v mestnem svetu, a v vojni med dvema strankama, gvelfi in gibelini, je bil med poraženci. Obsojen je bil na smrt, zato je pobegnil in se ni nikoli vrnil domov. Po eni izmed legend bi se naj skrival oziroma bival celo na slovenskih tleh, kajti v Tolminskih koritih nad reko Tolminko v bližini današnjega Tolmina je še dandanes zelo znana »Dantejeva jama«.
Še kot devetleten deček se je zaljubil v someščanko Beatrice Portinari ter ji ostal zvest tudi po smrti, kajti umrla je zelo mlada in je pesniku postala ideal ljubezni, milosti in vere. Prav njej je Dante posvetil ep »Božanska komedija«, ki opeva pesnikovo mistično potovanje skozi Pekel, Vice in Nebesa. Ta njegov ep ima zelo natančno zgradbo, vsak del obsega 33 spevov v tercinah, skupaj z uvodnim jih je sto.
Vendar Dantejeve besede komedija v epu ne moremo razumeti v današnjem pomenu te besede, kajti pesniku je pomenila veselje duše, ki po hudih preizkušnjah pride v raj. Je pa ob tem Bea Baboš Logar opomnila, da je v »Božanski komediji« pravzaprav zajeto vse znanje srednjega veka (teološko, zgodovinsko in kozmološko). Nastalo je na prehodu iz srednjega veka v renesanso, ki je začela odkrivati stari vek in lepoto umetnosti, tedaj se je začel preporod človeške misli. Vsi, ki so preučevali Danteja in njegovo delo, bilo pa jih je ogromno, do danes niso mogli ugotoviti, od kod Danteju tako obsežno znanje. Dante pa je bil tudi otrok svojega časa, strasten človek, ki je strastno ljubil in strastno sovražil. Veliko svojih sovražnikov ali nasprotnikov je utemeljeno, pa tudi neutemeljeno, kar »zmetal v pekel«, obenem pa pokazal naklonjenost tistim, ki so mu bili dragi ter jih spoštoval.
