Pohod k ruskemu studencu ob dnevu državnosti
Ruski studenec so zgradili ruski begunci, ki so po prvi svetovni vojni gradili železniško progo na tem odseku
Pohod k ruskemu studencu
Turistično društvo Stara Cesta je ob dnevu državnosti, v četrtek, 25. junija, pripravilo pohod do ruskega studenca, ki so ga člani društva in vaščani, predvsem pa Jože Magdič, ki je vodnjak očistil in skrbi za urejenost okolice, obnovili in uredili to poletje.
Pohod, ki se ga je udeležilo okrog sto pohodnikov, so pričeli pri gasilskem domu v Mekotnjaku
ter si ob poti ogledali obeležja in zanimivosti, kot so spominska plošča pri Jesenikovih, rimske
gomile, zasebna muzejska zbirka Viher, spomenik braniteljem Slovenije, "balaton", ... Pri obnovljenem ruskem studencu je potekal tudi krajši kulturni program in pogostitev.
Ruski studenec so zgradili ruski begunci, ki so po prvi svetovni vojni gradili železniško progo na odseku, ki še danes predstavlja enega od največjih železniških vzponov v Evropi. Žerovinski klanec kot tudi rečemo temu odseku železnice je dolg 400 metrov in je takrat zahteval 110.000 m3 izkopa. Projektiran je bil z vzponom 11 stopinj. Zaradi slabe sestave tal in manjšega izkopa, s čimer so pocenili gradnjo, so se odločili za zmanjšanje useka in so raje povečali vzpon. Takrat so vzpon povečali na 26 stopinj in zaradi tega so vlaki tam večkrat obstali. Po dolini Kostanjevice je železnica ponekod potekala po 10 metrov visokem nasipu. S tem so poslabšali izkoristek proge, kar je bilo odpravljeno z rekonstrukcijo proge in izgradnjo predora leta 2001.
Vlak po tej progi je prvič zapeljal 22. novembra 1924 iz Ormoža. Na postajališču Žerovinci sta takrat goste pozdravila šolska upravitelja, ki sta poudarila srečo Prlekije, da je dočakala ta dan in prosila ministra za promet Andra Stanića, da prenese kralju iskreno zahvalo. Minister je izrazil čestitke in pozdrave kraljeve vlade in poudaril, da preveva Beograd ista radost ob otvoritvi te proge.
Posebno slovesno so vlak pričakali na postaji v Ljutomeru, ki je bila v zastavah in polna ljudi. Podobno je bilo tudi na postaji v Veržeju.
Spodaj si lahko ogledate fotografije, kako so studenec letos obnovili ter četrtkov pohod k studencu.
Ruski studenec so zgradili ruski begunci, ki so po prvi svetovni vojni gradili železniško progo na odseku, ki še danes predstavlja enega od največjih železniških vzponov v Evropi. Žerovinski klanec kot tudi rečemo temu odseku železnice je dolg 400 metrov in je takrat zahteval 110.000 m3 izkopa. Projektiran je bil z vzponom 11 stopinj. Zaradi slabe sestave tal in manjšega izkopa, s čimer so pocenili gradnjo, so se odločili za zmanjšanje useka in so raje povečali vzpon. Takrat so vzpon povečali na 26 stopinj in zaradi tega so vlaki tam večkrat obstali. Po dolini Kostanjevice je železnica ponekod potekala po 10 metrov visokem nasipu. S tem so poslabšali izkoristek proge, kar je bilo odpravljeno z rekonstrukcijo proge in izgradnjo predora leta 2001.
Vlak po tej progi je prvič zapeljal 22. novembra 1924 iz Ormoža. Na postajališču Žerovinci sta takrat goste pozdravila šolska upravitelja, ki sta poudarila srečo Prlekije, da je dočakala ta dan in prosila ministra za promet Andra Stanića, da prenese kralju iskreno zahvalo. Minister je izrazil čestitke in pozdrave kraljeve vlade in poudaril, da preveva Beograd ista radost ob otvoritvi te proge.
Posebno slovesno so vlak pričakali na postaji v Ljutomeru, ki je bila v zastavah in polna ljudi. Podobno je bilo tudi na postaji v Veržeju.
Spodaj si lahko ogledate fotografije, kako so studenec letos obnovili ter četrtkov pohod k studencu.
