Se spomnite knjige z podobnim naslovom, ampak brez črke »M« na koncu? Napisala jo je Christiane Felscherinow. Zgodba se dogaja v Berlinu med leti 1969 in 1977. Tema je življenje najstnikov, ki so se zasvojili z drogami. Da bi prišli do denarja za mamila, so se nastavljali na železniški postaji ZOO.A so današnji otroci kaj boljši? Niso zasvojeni z drogami, ampak so zasvojeni z računalniki in pametnimi telefoni. In to smo jim dovolili mi, starši, učitelji, politiki. Učenje za ...
Še preden se je začel drugi val, sem si kupila novo pižamo….Žal, se je skrčila in jo bom mogla dati nekomu drugemu…Kupila sem kvačko in pletilke, volno, nove napenjalne rjuhe in nove kuhinjske brisače…V omari imam že več kot mesec dni nove usnjene hlače in novo usnjeno obleko s čipko, ki še ju niti enkrat nisem oblekla letos…Še ceno imam gori. Ni to malo depresivno: da si kupujem kuhinjske brisače in se tega prav zavestno veselim?Prvi dan šole na daljavo ...
Frizerski studio N&NNjene sanje niso bile prav nič usmerjene v to, kar počne danes. Sprva se je šolala za arhitektko, potem pa so njene sanje padle na realna tla. Tako kot pri večini starejših generacij, se njeni starši niso ukvarjali z njeno srečo in željami, temveč s preživetjem. Za tako drago šolo niso imeli več denarja in tako je začela svojo frizersko pot. Vsak dan je hodila v razred, kjer je namesto svinčnika in ravnila uporabljala škarje in čopič. Ni ji bilo lahko, vendar ...
Spomnim se svojega bloga, ko sem pisala o črni napovedi za leto 2020. Redko kateri so mi verjeli. Nihče si ni mogel predstavljati, da bo to leto doseglo nivo apokalise. Ker je to, kako zdaj živimo, za mnoge prava apokalipsa.Malo osvežim spomin: apokalipsa označuje zapisano skrivno razodetje, zlasti v povezavi z dogodki ob koncu sveta. Danes v pogovornem smislu izraz apokalipsa večinoma predstavlja konec sveta.Obstaja tudi več modernih scenarijev konca sveta. Med scenariji, ki jih omenja sodobna ...
Ta kratka besedna zveza je kar zahrbtna. Z ene strani jo razumemo kot širimo pozitivo, ker narašča število pozitivnih, z druge strani, da širimo pozitivno vzdušje ne glede na vse težave, povezane s koronavirusom. V tem času je to kar popularna tema. Širiti pozitivo. V resnici ne veš, kako boš preživel sleherni dan, lahko zaspiš v oranžni, pa se zbudiš v rdeči coni, lahko čez noč ostaneš brez službe in boš moral marsikaj preložiti na boljše čase. Pri vsem tem je res težko ...
Pred dva in dvajsetimi leti sem postala mamica dvojčicama. Prvič. Takoj dvema otrokoma. Spomnim se neprespanih noči, neprenehnega dojenja, pozneje črpanja mleka podnevi in ponoči…Bilo je težko, pa tudi lepo obenem…Oba sva bila brez službe, nisem dobila nobene porodniške, zgolj otroški dodatek…Šivala sem posteljnino in oblekice puncam. Da bi nekaj zaslužila, sem se spet začela profesionalno ukvarjati z odbojko. Punci sta bili takrat stari komaj tri mesece. Ampak je ...
Stopim za trenutek v drogerijo, da bi si kupila suhi šampon, ker se mi ne ljubi prati las vsaki drugi dan. Pred blagajno iščem darilno kartico v svoji denarnici. Za menoj stoji mamica z desetletnikom in ju spustim naprej, da me ne bi čakala…Mamica si kupuje kar nekaj stvari, vmes se pogovarjata, še nekaj iščeta. Prodajalka jima ponudi pri kasi mehčalec v akciji, ga pozorno ogledujeta, prvo mamica, potem otrok, se posvetujeta in se odločita za nakup. Čakam…Potem se začne ...
Nekega dne sem iskala svojega najmlajšega tretješolca, da bi šli jest. Bil je v enem kotičku tako zatopljen v knjigo, da se ni odzival. Čez poletje je že prebral vseh dvanajst knjig »Dnevnik nabritega mulca«. Dejansko mu jih je že zmanjkalo. Na vrsti so vse knjige o Groznem Gašperju. Petošolka se ubada s Harry Poterjem, pozabila sem že s katerim delom, mislim da s petim. Gimnazijka bere Dana Browna.Prejšnji teden sem prebrala blog od Vide Toš, kjer je napisala, da njeni ...
Po elektronski pošti sem prejela vabilo: Zdravo, Svetlana,povabi prijateljice in se pridruži na najbolj vročem Ladies nightu te jeseni!A resno? Kino se odpira! Gremo v kino! Pokličem eno prijateljico, ne more – dela, drugo – na trgatvi bo, tretjo - na rojstnem dnevu, pa sem še kar vztrajala…Kar pet sem jih poklicala, pa so vse bile zasedene. Na srečo imam eno zvesto prijateljico, ki se vedno odzove. Pa še hčerko, gimnazijko, ki si tudi ni našla nobene družbe za vikend ...
Vsak človek misli, da je nekaj posebnega…In to je dejansko res. Vsak človek ima kdaj pa kdaj posebne potrebe. Obstajajo pa tudi otroci, ki imajo vsak dan posebne potrebe, ki vsak dan potrebujejo posebno nego in posebno obravnavo strokovnjakov. Niti slučajno niso krivi za to sami, niti njihovi starši, takšni so se rodili in takšni bodo ostali. Za vedno. Takšne jih moramo sprejeti. Obstajajo starši, ki si nikakor tega ne upajo priznati, ker se jim zdi: če so oni že nekaj posebnega ...