Po vaseh Prlekije, ko so še živeli kolarji, so za potrebe kmetij izdelovali najrazličnejše lesene vozove in druge predmete, ki so se uporabljali na kmetih. Pri družini Rautar v Veržeju imajo ohranjen več kot 80 let stari majhen leseni voz, ki ga je izdelal kolar iz Banovcev. Gre za majhen voz s katerim so kmetje vozili domov iz njiv najrazličnejše pridelke, v njih so na polja vozili tudi majhne otroke ter v mlekarno mleko. Skratka voz je bil vsestranko uporaben, saj ga je vlekel gospodar ...
Že četrti letošnji vročinski val, je po številnih mestih v Evropi postregel z rekordno visokimi temperaturami. Tudi v Prlekiji, natančneje na Cvenu, kjer stoji amaterska vremenska postaja. Tam je v petek, 4. avgusta ob 15:39, termometer pokazal vrednost 39,1 stopinje C. Na Jeruzalemu, kjer stoji edina Arso avtomatska vremenska postaja v Prlekiji, je temperatura največ danes znašala 38,5, v Lendavi pa je recimo pokazalo vrednost 39,4 stopinje C.
Murska kolesarska pot ali Murradweg, kot jo imenujejo Avstrijci ima oznako R2. Poteka pa od izvira reke Mure v deželi Salzburg, v Nizkih Turah na nadmorski višini 1763 m.n.v., pa vse do izliva v reko Dravo, v kraju Legrad na Hrvaškem. Celotna kolesarska pot je po uradnih podatkih dolga 458 km, vendar je za načrtovanje poti, potrebno upoštevati še kak kilometer več. Damjan Rajh iz Ormoža in Janez Matej iz Rogatca, sta se skupaj lotila podviga ter v treh dneh prekolesarila kolesarsko pot od ...
Nek znanstvenik je že pred stoletji zatrdil: »Koliko ljudi, toliko različnih želja, idej in ciljev, toda toliko tudi konjičkov«. To da njegova "teorija" o različnih konjičkih drži se lahko prepričamo praktično vsakodnevno, kajti vedno, bodisi kar v življenju ali preko medijev, lahko zasledimo nekaj novega, nekaj nenavadnega, o čemur še včeraj niti sanjali nismo. In svoj konjiček ima tudi Marija Ivanek iz Črešnjevcev pri Gornji Radgoni, katero mnogi poznajo in kličejo ...
Obmurska vas Hotiza je znana po številnih turističnih in naravnih znamenitosti, kamor sodi tudi hotiški plavajoči brod, ki je pred leti plul in bil povezovalni člen na reki Muri med prebivalci Hotize in Svetega Martina na hrvaški strani v Međimurju. Brod, ki je nekdaj plul z levega na desni breg reke Mure je bil last krajevne skupnosti Hotiza, ki ga je tudi vzdrževala in večkrat obnovila, a mejna točka med Slovenijo in Hrvaško je naredila svoje in Hotižani so po nekaj nesoglasjih s Hrvati ...
Slovenščina ima med vsemi slovanskimi jeziki največ narečij, več kot 40 (nekateri raziskovalci slovenski jezik delijo v še več manjših narečnih skupin), ki jih razdelimo v sedem narečnih skupin: gorenjsko, dolenjsko, štajersko, koroško, primorsko, rovtarsko in panonsko, kamor spada tudi prleško narečje. V panonski skupini so še poleg prleškega, haloško, prekmursko in slovenskogoriško narečje. Prleki za sebe tudi rečemo, da gučimo, ne govorimo.
Da je lahko vsaka ideja in inovacija deležna velikih dosežkov in uspehov, v zadnjem času potrjuje tudi Radgončan Aleksander Šikar, ki je uresničil svoje dolgoletne sanje o zdravem sladoledu. Prav v teh dneh, ko temperatura ozračja preseže 30 stopinj, se skoraj vsakemu izmed nas pocedijo sline po odlični zamrznjeni sladici – sladoledu. In eden najboljših, edini v Sloveniji s certifikatom brez gensko spremenjenih organizmov, nastaja izpod rok Aleksandra Šikarja ter njegovih sodelavcev ...
Kdorkoli se v teh dneh pelje po regionalni cesti Gornja Radgona-Šentilj, bo v Pogradu pri Gornji Radgoni, pri hiši nedavno preminule 91-letne Tončke Ferš, zagledal pravo zanimivost. Na ogled je namreč postavljen 100-letni kmečki voz, ki je bil opremljen s kripo. Gre za del voza, ki ima obliko »kište«, s katero so kmetje vozili pridelke iz njiv in sadovnjakov, kot so: krompir, pesa, repa, jabolka, hruške, koruzni lati ipd. Kripa je bila sestavljena iz štirih delov, njeno velikost ...
V kmečki družini Kavaš očetu Ivanu in mami Veroni, dekliško rojena Borovič v Odrancih, se je v zakonu rodilo deset otrok. Najstarejši Štefan je na svet prijokal leta 1939, najmlajša Majda pa leta 1957. Živeli in odraščali so v kmečki družini, kjer so občutili pomanjkanje, a živeli so v slogi, spoštovanju in razumevanju. Ko so odraščali in končali osnovno šolo v Odrancih so en za drugim zapuščali domače gnezdo in se podali v širni svet iskat boljše življenje, a spomini ...
Na preizkušnji e-via 2017 se je v petek, 30. junija, 36 električnih avtomobilov podalo na dvodnevno 460 km dolgo pot. Pot je ekipe prvi dan vodila od avstrijskega Teichalma do Kidričevega, Ptuja in nato do Murske Sobote. Do cilja prvega dne so se zapeljali tudi skozi Prlekijo. Cilj dvodnevnega relija je kraj Bad Blumau, kamor bodo tekmovalci prišli predvidoma v soboto ob 18. uri.