Jagrov predstavitveni ognjemet razsvetlil nebo nad Ljutomerom
V ponedeljek, 19. decembra, so pred supermarketom Jager v Ljutomeru, pripravili predstavitveni ognjemet. Predstavili so preko 15 različnih vrst ognjemetov, ki so jih kupci na ta dan lahko kupili tudi do 50 odstotkov nižje, kot sicer.
Božična vas v Banovcih že 17. leto zapored
Na obronkih Prlekije, v majhni vasici Banovci, je letos že 17. leto zapored moč občudovati Božično vas, ki se skupaj z 9. razstavo slovenskih jaslic in dogodkom Božična noč, povezuje v projekt Božična Prlekija. Božična vas po izvirnih idejah njenih prebivalcev očara vsakega obiskovalca od blizu in od daleč. Uradno so vas odprli ter svečano prižgali lučke v nedeljo, 11. decembra, v Banovcih ob gasilskem domu. Božično vas skupaj pripravljajo Gasilsko društvo Banovci, Terme Banovci ...
Ljutomer v soju praznične okrasitve
Letošnja praznična novoletna okrasitev je v Ljutomeru nekoliko bogatejša, saj so se dodatno vključile okrasitve nekaterih krožišč in Prešernove ulice, skupni strošek okrasitev in dokupa okraskov pa znaša 5.630 evrov. Okrasitev je predvidena za obdobje enega meseca.
Osterčev trg v Veržeju krasi trimetrski adventni venec
Pred prvo adventno nedeljo so se člani Turističnega društva Veržej odločili, da bodo Osterčev trg v Veržeju oživeli in po nekaj letih so spet postavili adventni venec. Pri spletanju in postavitvi je sodelovalo kar precej članov in ostalih domačinov, kajti venec je simbol adventnega časa, ko se vsako nedeljo prižge po ena adventna lučka.
Orhideje zasijale v soju božičnih lučk
Orhideje - te čudovite eksotične rastline so v teh dneh še posebej zasijale. Pred vhodom so goste pričakale orhideje ujete v led, postale glavni okrasek novoletne jelke in glavni element trendovskih kreacij aranžmajev, venčkov in šopkov, ki so nastajali pred očmi obiskovalcev pod spretnimi rokami dveh vrhunskih cvetličarjev iz Nizozemske Hana Meerhoffa in Marcela van der Haara ter domačina Kristjana Balažica.
Ohranjen vodnjak iz leta 1939 v Veščici
Na območju občine Razkrižje je ohranjenih še nekaj starih vodnjakov, ki so jih svoj čas domačini uporabljali za ročni zajem vode, ki so danes prava redkost in ponekod še pomemben vir za preživetje. Vode v teh vodnjakih namreč nikoli ni zmanjkalo, saj je predvsem poleti bila sveža in zadosti mrzla. Sicer pa so kmetje vodo iz takih vodnjakov uporabljali za napajanje živine, za pitje in za gospodinjske potrebe, viničarji pa so vodo uporabljali za škropljenje vinogradov.
Kako so Pepek, Milan in Nandek krstili mošt
V Prlekiji smo minuli konec tedna imeli številna martinovanja, kjer seveda ni manjkal obvezen krst mošta, ko se le-ta spremeni v mlado vino. Ob tem smo se spomnili tudi na naše Künštne Prleke, ki so krst mošta po Prlekiji opravljali več let, o tem pa posneli tudi oddajo - Nevole z moštom.
V središču Moravskih Toplic mimoidoče pozdravlja čarovnica
Tudi pred letošnjo nočjo čarovnic so v Moravskih Toplicah v središču vasi v veliko košaro dali čarovnico, ki opozarja, da se približuje noč čarovnic. Čarovnica, ki sedi na listju v veliki spleteni košari iz šibja ima na glavni klobuk, na obrazu ima masko, v roki pa drži metlo, s katero je poletela nad vasjo Moravskih Toplic na predvečer dneva mrtvih. Zraven nje pa so ji dali še nekaj buč, katere so bile ponoči osvetljene.
Pri Topolnikovih v Križevcih pri Ljutomeru so ponosni na buče velikanke
Le malo je takih, kot je Marjan Topolnik doma iz Križevcev pri Ljutomeru v Prlekiji, ki svoj prosti čas, kot upokojenec posveča svojemu hobiju pridelovanju - vzgoji buč velikank. Po poklicu je biolog, saj je bil vrsto let zaposlen kot ravnatelj na osnovni šoli Križevci, a v prostem času ima več konjičkov, kot pridelovalec buč velikank, čebelar, goji fige, manjše okrasne in jedilne buče, zelenjavo in povrtnino. Marjan je tudi velik zbiratelj najrazličnejših semen, ki jih spomladi ali ...
Rudi Trplan je našel jurčka velikana, težkega kar 880 gramov
Medtem ko minulo poletje in jesen na skrajnjem severovzhodu države ni bilo veliko srečnih gobarjev, saj zlasti jurčki niso in niso prišli na površje, se to obrača v teh dneh, tik pred dnevom mrtvih. Po zadnjih deževjih in nekoliko bolj mrzlem vremenu, se je sedaj vse spremenilo, kajti z vnovičnim ogretjem ozračja, so gobe začele spet rasti, in zato ne preseneča, da ljubitelji gob in gobarjenja, znova zasedajo gozdove. Še zlasti se je stanje spremenilo minuli ponedeljek, predzadnji v ...