Leta 1970 je France Štiglic za TV Slovenija posnel v osmih delih TV nadaljevanko »Bratovščina Sinjega galeba« po istoimenski mladinski pustolovski povesti, ki jo je pisatelj Tone Seliškar objavil že leta 1936.Pri snemanju TV nadaljevanke je seveda bila obvezno potrebna tudi primerna ladja oziroma jadrnica in lahko zagotovo trdimo, da le-ta vozi še danes. Njen lastnik sedaj, kapitan Bojan Šmon, nam je povedal, da je bila njegova sedanja ladja zgrajena leta 1911 in sicer z namenom ...
V Sloveniji sicer velja pravilo, da ljudje praznujemo abrahama, ko dopolnimo 50 let življenja, a Franc Veberič je te dni praznoval "rojstni dan" svojega tovornjaka, ki ga je kupil pred natanko pol stoletja, 7.7.1967. Sedaj, prav ob jubileju, čeprav ga je kupil že rabljenega in je tako star že 54 let, se Veberič od svojega ljubčka, ki mu je v delovnem stažu poleg celotne skrbi za življenje, zgradil tri lepe hiše, poslavlja. Vrnil ga bo v Nemčijo, natančneje na Bavarsko, kjer je bil proizveden ...
ČZD Kmečki glas, Lotrič meroslovje in Pomurski sejem d.d. so tudi na 55. mednarodnem kmetijsko-živilskem sejmu AGRA v Gornji Radgoni izvedli nagradno akcijo »Najtežja buča in najzanimivejša zbirka okrasnih buč«. Na tehtnici podjetja Lotrič meroslovje se je znašlo pet buč. Prvo mesto je Barbari Jehart iz Šmartnega prinesla buča težka 225 kilogramov. Drugo mesto je zasedla buča Toneta Iršiča iz Vitanj (180 kg), tretje pa buča Janeza Firma iz Litije (153 kg).Najzanimivej ...
Kog pri Ormožu leži na gričevnati legi, kjer se prepletajo vinogradi, travniki, gozdovi in polja. Tamkajšnji ljudje so se nekoč v veliki meri preživljali s kmetijstvom in vinogradništvom. Tudi danes so polja okrog Koga lepo obdelana, v vinogradih pa raste žlahtno grozdje iz katerega vinogradniki pridelajo odlično in vrhunsko vino. Od leta 2008 na Kogu deluje Klub za ohranjanje tehnične kulturne dediščine in razvoj podeželja Steyr - Steyr klub Kog, ki povezuje lastnike avstrijskih traktorjev ...
Po vaseh Prlekije, ko so še živeli kolarji, so za potrebe kmetij izdelovali najrazličnejše lesene vozove in druge predmete, ki so se uporabljali na kmetih. Pri družini Rautar v Veržeju imajo ohranjen več kot 80 let stari majhen leseni voz, ki ga je izdelal kolar iz Banovcev. Gre za majhen voz s katerim so kmetje vozili domov iz njiv najrazličnejše pridelke, v njih so na polja vozili tudi majhne otroke ter v mlekarno mleko. Skratka voz je bil vsestranko uporaben, saj ga je vlekel gospodar ...
Že četrti letošnji vročinski val, je po številnih mestih v Evropi postregel z rekordno visokimi temperaturami. Tudi v Prlekiji, natančneje na Cvenu, kjer stoji amaterska vremenska postaja. Tam je v petek, 4. avgusta ob 15:39, termometer pokazal vrednost 39,1 stopinje C. Na Jeruzalemu, kjer stoji edina Arso avtomatska vremenska postaja v Prlekiji, je temperatura največ danes znašala 38,5, v Lendavi pa je recimo pokazalo vrednost 39,4 stopinje C.
Murska kolesarska pot ali Murradweg, kot jo imenujejo Avstrijci ima oznako R2. Poteka pa od izvira reke Mure v deželi Salzburg, v Nizkih Turah na nadmorski višini 1763 m.n.v., pa vse do izliva v reko Dravo, v kraju Legrad na Hrvaškem. Celotna kolesarska pot je po uradnih podatkih dolga 458 km, vendar je za načrtovanje poti, potrebno upoštevati še kak kilometer več. Damjan Rajh iz Ormoža in Janez Matej iz Rogatca, sta se skupaj lotila podviga ter v treh dneh prekolesarila kolesarsko pot od ...
Nek znanstvenik je že pred stoletji zatrdil: »Koliko ljudi, toliko različnih želja, idej in ciljev, toda toliko tudi konjičkov«. To da njegova "teorija" o različnih konjičkih drži se lahko prepričamo praktično vsakodnevno, kajti vedno, bodisi kar v življenju ali preko medijev, lahko zasledimo nekaj novega, nekaj nenavadnega, o čemur še včeraj niti sanjali nismo. In svoj konjiček ima tudi Marija Ivanek iz Črešnjevcev pri Gornji Radgoni, katero mnogi poznajo in kličejo ...
Obmurska vas Hotiza je znana po številnih turističnih in naravnih znamenitosti, kamor sodi tudi hotiški plavajoči brod, ki je pred leti plul in bil povezovalni člen na reki Muri med prebivalci Hotize in Svetega Martina na hrvaški strani v Međimurju. Brod, ki je nekdaj plul z levega na desni breg reke Mure je bil last krajevne skupnosti Hotiza, ki ga je tudi vzdrževala in večkrat obnovila, a mejna točka med Slovenijo in Hrvaško je naredila svoje in Hotižani so po nekaj nesoglasjih s Hrvati ...
Slovenščina ima med vsemi slovanskimi jeziki največ narečij, več kot 40 (nekateri raziskovalci slovenski jezik delijo v še več manjših narečnih skupin), ki jih razdelimo v sedem narečnih skupin: gorenjsko, dolenjsko, štajersko, koroško, primorsko, rovtarsko in panonsko, kamor spada tudi prleško narečje. V panonski skupini so še poleg prleškega, haloško, prekmursko in slovenskogoriško narečje. Prleki za sebe tudi rečemo, da gučimo, ne govorimo.