Avstralec slovenskih korenin Dee Kramer, je z dronom posnel Slovenijo iz zraka in video na internetu objavil septembra lani. Do danes je na družbenem omrežju Facebook dosegel 1,3 milijona ljudi in ima prek pol milijona ogledov.
Britanski časopis Independent svojim bralcem v članku, ki je bil objavljen 15. septembra, svetuje, naj se namesto v Francijo na vinske počitnice odpravijo na pet drugih, še neodkritih vinskih območij.
Pri Gornji Radgoni se je pred časom odprl House of Horrors, česar podobnega pri nas še ni bilo. Hiša je sestavljena iz devetih prostorov, v katerih lahko srečate vse najbolj znane like iz grozljivk in se z njimi soočite iz oči v oči in jih spoznate v vsej svoji grozi.
Te dni je minilo osem let, od kar je bila ustanovljena Republika Prlekija. V soboto, 30. avgusta 2008, se je namreč v Železnih Dverih odvijal piknik Künštni Prleki - Prlekija-on.net, na katerem so Künštni Prleki takrat razglasili Republiko Prlekijo, razvili zastavo in odkrili ploščo sedeža Republike, ki je od takrat v Železnih Dverih 11 ter predstavili himno Republike Prlekije.
Naš videoposnetek vročih go-go plesalk, ki je bil posnet avgusta 2012 v Ljutomeru na 8. srečanju predelanih in športnih vozil avto kluba VRZ, je v teh dneh na video portalu YouTube presegel 200.000 ogledov.
Na 15. avgust ali že nekoliko prej, po vsej Prlekiji v vinogradih zapojejo klopotci. Tako je bilo tudi tokrat, ko so ta konec tedna zapeli številni klopotci po prleški pokrajini. Za naše kraje je značilen klopotec z dvema paroma vetrnic, ki ima vlogo odganjanja ptic, pripisujemo pa mu posebno moč varovanja vinogradov.
V Prlekiji je čas, ko se v vinogradih postavljajo klopotci. Za naše kraje je značilen klopotec z dvema paroma vetrnic in ima vlogo odganjanja ptic. Praviloma je vsak del klopotca iz drugačnega lesa, pripisujemo pa mu posebno moč varovanja vinogradov.
Zakonca Irena in Franc Janža iz Tešanovcev sta velika zbiratelja in ljubitelja oblečenih punčk iz porcelana različne velikosti, od 10 cm pa vse do 100 cm. Čeprav sta dolga leta živela in delala na tujem v Nemčiji, sta se sedaj, ko sta upokojena vrnila v rodno Prekmurje v Tešanovce pri Moravskih Toplicah.
Verjetno se je že vsakemu izmed nas zgodilo, da so nas preganjale pošasti ali različni liki iz grozljivk in smo ob tem bili nemočni ali jim nismo mogli pobegniti ter smo bili srečni in si oddahnili, ko smo se prebudili in so bile le sanje. Če si upate predstavljati, da bi se vam nekaj takega dogajalo v realnosti, boste sedaj za to imeli priložnost.
Rod murskosoboškega škofa msgr. dr. Petra Štumpfa izhaja iz prleške vasice Bunčani na Murskem polju v župniji Križevci pri Ljutomeru. Škof Peter Štumpf je rad zahajal v očetov rodni kraj v Bunčane iz Beltincev, kajti tam se je med svojimi vrstniki dobro počutil. Že kot mlad fant je spoznal težko delo in življenje prleškega kmeta, zato je rad svojim domačim v Bunčanih pomagal pri vseh kmečkih opravilih. Tudi sedaj, ko je škof, mu delo kmeta ni tuje in z velikim spoštovanjem spo ...