Simona Novak
Ogrnjena v plašč bogastva,
s trnjem prepletena pot …
Ne pomagajo ji več poznanstva,
vse bolj je stisnjena v kot.
Nikoli sreče ni poznala,
denar ji je pomenil vse,
a sedaj, ko se je zbala,
zanjo noče slišati nihče.
Ne pomagajo ji zlata kupi,
sorodno le srce zdaj potrebuje,
s solzami v očeh v samoti obupuje,
komaj zdaj človeka revnega spoštuje.
A je prepozno …
Projekt medgeneracijsko sodelovanje skozi pesem - Mali in Veliki pesniki sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj.