Na okrogli mizi govorili o nasilju in aktualnih spremembah zakonodaje
V dnevih boja proti nasilju nad ženskami je Društvo varnega zavetja Pomurja – Varna hiša Pomurja organiziralo okroglo mizo ter pripravilo »Labirint nasilja«
Okrogla miza Nasilje in aktualne spremembe zakonodaje
Društvo varnega zavetja Pomurja – Varna hiša Pomurja je v
ponedeljek, 30. novembra, organiziralo okroglo mizo z naslovom »Nasilje
in aktualne spremembe zakonodaje«. Dogodek se je odvijal v dnevih boja
proti nasilju nad ženskami, ki potekajo v teh dneh. V prostorih
vaško-gasilskega doma v Babincih so bile predstavljene izkušnje iz prakse v
povezavi z aktualnimi spremembami zakonodaje pri delu z žrtvami nasilja v
družini.
Na okrogli mizi so sodelovali strokovna vodja Varne hiše Pomurja, Janja Legen, Regijska koordinatorka za preprečevanje nasilja v družini, Tina Vukan, Policijski inšpektor Sektorja uniformirane policije Policijske uprave Murska Sobota, Boris Rakuša in predstavnica Centra za socialno delo Ljutomer, Mateja Lebar Unger, prisotni pa sta bili tudi županja Občine Ljutomer, mag. Olga Karba in predsednica Sekcije za varne hiše, materinske domove in sorodne organizacije, Suzi Kvas ter predstavniki Policije, pomurskih Centrov za socialno delo, Vrtca
Ljutomer, Okrožnega sodišča Murska Sobota in predstavniki drugih vladnih
in nevladnih organizacij.
Vse zbrane je v uvodu pozdravila predsednica Društva varnega zavetja Pomurja, Darinka Štuhec, ki se je zahvalila vsem, ki so ob tem prišli v naše kraje. Kot je v uvodu povedala Tina Vukan, so s tem dogodkom želeli obeležiti te posebne dni, dni boja proti nasilju nad ženskami, vsakič znova pa želijo sporočiti, da ne samo v teh dneh, pač pa se vsak dan moramo zavedati, da je nasilje nedopustno, nesprejemljivo in da so zlasti pristojni organi in organizacije dolžni odreagirati na vsako informacijo o nasilju.
Janja Legen je nato predstavila področje nasilja v družini ter izpostavila psihično nasilje, ki je v družinah verjetno najbolj prisotno, med to nasilje pa prištevamo vsa ravnanja, s katerimi povzročitelji nasilja pri družinskem članu povzročijo strah, ponižanje, občutke manjvrednosti, ogroženosti in druge duševne stiske. Poznamo še fizično, spolno in ekonomsko nasilje. Ob tem je dejala, da pogosto prihaja do situacij, ko prihaja do nasilja med osebami, ki so bile nekoč povezane v neko obliko skupnosti ali pa živijo v isti hiši v različnih gospodinjstvih. A zaščite po zakonu o preprečevanju nasilja v družini ne morejo biti deležne, zato je predlagala, da bi med družinske člane morali šteti tudi tiste osebe, ki so ali so bile v partnerskem razmerju brez skupnega bivališča in brez skupnih otrok. V tem primeru gre za t.i. intimno-partnerska razmerja, kjer med osebama še ni prišlo do formiranja formalne skupnosti, a je dinamika med osebama enaka kot dinamika v družini, enake pa so tudi posledice nasilja. Zato meni, da bi morali tudi te zveze vključiti v definicijo družinskih članov.
Boris Rakuša se je navezal na besede Legenove in potrdil, da po trenutni zakonodaji ni vsako nasilje kaznivo dejanje, celotno sliko, ki bi naj zagotavljala varnost žrtve pa dajo elementi od Zakona o preprečevanju nasilja v družini do Kazenskega zakonika in Zakona o varstvu javnega reda in miru. Predstavil je Pravilnik o prepovedi približevanja, ki je bil sprejet leta 2004, ko je policija dobila pooblastila izrekanja ukrepa prepovedi približevanja in ga od takrat naprej tudi uporabljajo. Povedal je, da je primer nasilja družbeni problem, zato družba mora poskrbeti za to, v policiji pa se na podlagi izkušenj zavedajo, da je nasilje nekaj, kar se pri storilcih ponavlja. Do nasilja v policiji imajo ničelno toleranco ter filozofijo, da se iz družine odstrani nasilnež, žrtev pa ostane v družini. Predstavil je nekatere spremembe v pravilniku od leta 2004 do leta 2014, ki med drugim bolj določa zveze med dvema osebama, na podlagi katerih lahko policija izreka ukrep prepovedi približevanja. Predstavil še je spremembe kazenskega zakonika, kjer je med drugim zadnja sprememba, ki je začela veljati 20. oktobra, da je zalezovanje postalo kaznivo dejanje. Do zdaj namreč proti zalezovanju še ni bilo ustreznega pravnega sredstva za pregon, čeprav gre za občutljivo temo, ne samo v družinskih razmerjih ali nekdanjih družinskih razmerjih, temveč tudi širše.
Olga Karba je povedala, da se tega problema nasilja moramo lotiti in dodatno angažirati vsi, da bi naša družba bila bolj prijazna in srčna ter zbrane pozvala, da vse vzpodbudijo, kako lahko vsak pri tem pomaga. Sama pa bo poskušala vzpodbuditi ostale župane v Pomurju, da bi o tem naredili širšo razpravo, tudi z občinskimi sveti, da bi se vsi bolj zavedali, kaj se dogaja v naši družbi. Tina Vukan je ob tem povedala, da imajo zagotovo največ zaslug za ozaveščanje tako strokovne kot laične javnosti, nevladne organizacije, ki z močnimi in odmevnimi kampanjami opozarjajo vse, da so potrebni premiki ter da je potrebno storiti vse za čim večjo učinkovitost pri obravnavi nasilja v družini. Omenila je, da se končuje dvoletna nacionalna kampanja ozaveščanja o nesprejemljivosti nasilja nad ženskami vseh generacij, projekt VESNA - živeti življenje brez nasilja, ki ga izvaja Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti v sodelovanju z Ministrstvom za zdravje, Ministrstvom za pravosodje, Vrhovnim državnim tožilstvom in Generalno policijsko upravo. Kampanja je financirana iz evropskih sredstev v okviru programa Progress, v kampanji pa so bili izvedeni številni projekti. Predstavila je tudi Konvencijo Sveta Evrope o preprečevanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini ter o boju proti njima (Istanbulska konvencija), katere sporočilo je ničelna toleranca nasilja ter da nasilje ni zasebna stvar ampak družbena odgovornost.
Mateja Lebar Unger je poudarila, da je v primeru nasilja zelo pomembno sodelovanje organizacij in institucij, in da se ob tem naredi načrt pomoči, kdo kaj naredi, da se žrtev nasilja ojača, da se ji da občutek, da lahko spremeni svoje življenje in da ni treba biti večna žrtev. Vsekakor pa je žrtev tista, ki se mora sama pri sebi odločiti in spoznati, da je zmožna to spremeniti. Ob tem se je zahvalila za dobro sodelovanje z Varno hišo v preteklih letih in pričakuje, da bo takšno tudi še naprej, ter poudarila zelo pomembno vlogo in pomen takšnih druženj v okviru okroglih miz, da vsi akterji med sabo izmenjajo informacije.
Janja Legen je nato predstavila še samo Društvo varnega zavetja Pomurja, ki program Varna hiša Pomurja izvaja že od leta 2002, namenjena pa je ženskam in otrokom, ki so žrtve nasilja. S tem jim nudijo takojšen umik iz nasilne situacije v varen prostor, kjer si ob strokovni pomoči svetovalnih delavk in tudi prostovoljk lahko začnejo urejati življenje brez nasilja. Sprejemajo ženske in otroke iz vse Slovenije ter tudi tujke brez državljanstva, žrtve pa pri njih lahko ostanejo eno leto, izjemoma tudi dlje. V teh letih se je v varno zavetje hiše umaknilo 199 žensk in 183 otrok.
Ob koncu je Suzi Kvas povedala, da v Sekciji za varne hiše, materinske domove in sorodne organizacije že vrsto let združujejo vse programe na nivoju Slovenije, ki delujejo na področju nasilja. Naloga sekcije je, da opozarjajo na problematiko, ki je v državi, da so kritični do države, do zakonodaje ter da na to vsako leto s skupnimi akcijami opozarjajo v teh dneh boja proti nasilju nad ženskami.
Tekom okrogle mize so se v razgovor vključili tudi ostali prisotni, za kulturni program pa je na dogodku poskrbela Maja Seršen, ki je zapela nekaj pesmi.
Po okrogli mizi so si udeleženci v Galeriji Anteja Trstenjaka v Ljutomeru ogledali še »Labirint nasilja«, ki na simboličen način omogoča vpogled v izkušnjo nasilja z vidika žrtve. Mimoidoči ob tem lahko spoznajo dejavnike, ki prispevajo k nastanku in trajanju nasilja nad žensko ter dejavnike, ki prispevajo k uspešni razrešitvi.
Labirint bo postavljen do 4.12.2015, ogled pa je možen med 11.00 in 15.00 uro v Galeriji Anteja Trstenjaka v Domu kulture Ljutomer.
Vse zbrane je v uvodu pozdravila predsednica Društva varnega zavetja Pomurja, Darinka Štuhec, ki se je zahvalila vsem, ki so ob tem prišli v naše kraje. Kot je v uvodu povedala Tina Vukan, so s tem dogodkom želeli obeležiti te posebne dni, dni boja proti nasilju nad ženskami, vsakič znova pa želijo sporočiti, da ne samo v teh dneh, pač pa se vsak dan moramo zavedati, da je nasilje nedopustno, nesprejemljivo in da so zlasti pristojni organi in organizacije dolžni odreagirati na vsako informacijo o nasilju.
Janja Legen je nato predstavila področje nasilja v družini ter izpostavila psihično nasilje, ki je v družinah verjetno najbolj prisotno, med to nasilje pa prištevamo vsa ravnanja, s katerimi povzročitelji nasilja pri družinskem članu povzročijo strah, ponižanje, občutke manjvrednosti, ogroženosti in druge duševne stiske. Poznamo še fizično, spolno in ekonomsko nasilje. Ob tem je dejala, da pogosto prihaja do situacij, ko prihaja do nasilja med osebami, ki so bile nekoč povezane v neko obliko skupnosti ali pa živijo v isti hiši v različnih gospodinjstvih. A zaščite po zakonu o preprečevanju nasilja v družini ne morejo biti deležne, zato je predlagala, da bi med družinske člane morali šteti tudi tiste osebe, ki so ali so bile v partnerskem razmerju brez skupnega bivališča in brez skupnih otrok. V tem primeru gre za t.i. intimno-partnerska razmerja, kjer med osebama še ni prišlo do formiranja formalne skupnosti, a je dinamika med osebama enaka kot dinamika v družini, enake pa so tudi posledice nasilja. Zato meni, da bi morali tudi te zveze vključiti v definicijo družinskih članov.
Boris Rakuša se je navezal na besede Legenove in potrdil, da po trenutni zakonodaji ni vsako nasilje kaznivo dejanje, celotno sliko, ki bi naj zagotavljala varnost žrtve pa dajo elementi od Zakona o preprečevanju nasilja v družini do Kazenskega zakonika in Zakona o varstvu javnega reda in miru. Predstavil je Pravilnik o prepovedi približevanja, ki je bil sprejet leta 2004, ko je policija dobila pooblastila izrekanja ukrepa prepovedi približevanja in ga od takrat naprej tudi uporabljajo. Povedal je, da je primer nasilja družbeni problem, zato družba mora poskrbeti za to, v policiji pa se na podlagi izkušenj zavedajo, da je nasilje nekaj, kar se pri storilcih ponavlja. Do nasilja v policiji imajo ničelno toleranco ter filozofijo, da se iz družine odstrani nasilnež, žrtev pa ostane v družini. Predstavil je nekatere spremembe v pravilniku od leta 2004 do leta 2014, ki med drugim bolj določa zveze med dvema osebama, na podlagi katerih lahko policija izreka ukrep prepovedi približevanja. Predstavil še je spremembe kazenskega zakonika, kjer je med drugim zadnja sprememba, ki je začela veljati 20. oktobra, da je zalezovanje postalo kaznivo dejanje. Do zdaj namreč proti zalezovanju še ni bilo ustreznega pravnega sredstva za pregon, čeprav gre za občutljivo temo, ne samo v družinskih razmerjih ali nekdanjih družinskih razmerjih, temveč tudi širše.
Olga Karba je povedala, da se tega problema nasilja moramo lotiti in dodatno angažirati vsi, da bi naša družba bila bolj prijazna in srčna ter zbrane pozvala, da vse vzpodbudijo, kako lahko vsak pri tem pomaga. Sama pa bo poskušala vzpodbuditi ostale župane v Pomurju, da bi o tem naredili širšo razpravo, tudi z občinskimi sveti, da bi se vsi bolj zavedali, kaj se dogaja v naši družbi. Tina Vukan je ob tem povedala, da imajo zagotovo največ zaslug za ozaveščanje tako strokovne kot laične javnosti, nevladne organizacije, ki z močnimi in odmevnimi kampanjami opozarjajo vse, da so potrebni premiki ter da je potrebno storiti vse za čim večjo učinkovitost pri obravnavi nasilja v družini. Omenila je, da se končuje dvoletna nacionalna kampanja ozaveščanja o nesprejemljivosti nasilja nad ženskami vseh generacij, projekt VESNA - živeti življenje brez nasilja, ki ga izvaja Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti v sodelovanju z Ministrstvom za zdravje, Ministrstvom za pravosodje, Vrhovnim državnim tožilstvom in Generalno policijsko upravo. Kampanja je financirana iz evropskih sredstev v okviru programa Progress, v kampanji pa so bili izvedeni številni projekti. Predstavila je tudi Konvencijo Sveta Evrope o preprečevanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini ter o boju proti njima (Istanbulska konvencija), katere sporočilo je ničelna toleranca nasilja ter da nasilje ni zasebna stvar ampak družbena odgovornost.
Mateja Lebar Unger je poudarila, da je v primeru nasilja zelo pomembno sodelovanje organizacij in institucij, in da se ob tem naredi načrt pomoči, kdo kaj naredi, da se žrtev nasilja ojača, da se ji da občutek, da lahko spremeni svoje življenje in da ni treba biti večna žrtev. Vsekakor pa je žrtev tista, ki se mora sama pri sebi odločiti in spoznati, da je zmožna to spremeniti. Ob tem se je zahvalila za dobro sodelovanje z Varno hišo v preteklih letih in pričakuje, da bo takšno tudi še naprej, ter poudarila zelo pomembno vlogo in pomen takšnih druženj v okviru okroglih miz, da vsi akterji med sabo izmenjajo informacije.
Janja Legen je nato predstavila še samo Društvo varnega zavetja Pomurja, ki program Varna hiša Pomurja izvaja že od leta 2002, namenjena pa je ženskam in otrokom, ki so žrtve nasilja. S tem jim nudijo takojšen umik iz nasilne situacije v varen prostor, kjer si ob strokovni pomoči svetovalnih delavk in tudi prostovoljk lahko začnejo urejati življenje brez nasilja. Sprejemajo ženske in otroke iz vse Slovenije ter tudi tujke brez državljanstva, žrtve pa pri njih lahko ostanejo eno leto, izjemoma tudi dlje. V teh letih se je v varno zavetje hiše umaknilo 199 žensk in 183 otrok.
Ob koncu je Suzi Kvas povedala, da v Sekciji za varne hiše, materinske domove in sorodne organizacije že vrsto let združujejo vse programe na nivoju Slovenije, ki delujejo na področju nasilja. Naloga sekcije je, da opozarjajo na problematiko, ki je v državi, da so kritični do države, do zakonodaje ter da na to vsako leto s skupnimi akcijami opozarjajo v teh dneh boja proti nasilju nad ženskami.
Tekom okrogle mize so se v razgovor vključili tudi ostali prisotni, za kulturni program pa je na dogodku poskrbela Maja Seršen, ki je zapela nekaj pesmi.
Po okrogli mizi so si udeleženci v Galeriji Anteja Trstenjaka v Ljutomeru ogledali še »Labirint nasilja«, ki na simboličen način omogoča vpogled v izkušnjo nasilja z vidika žrtve. Mimoidoči ob tem lahko spoznajo dejavnike, ki prispevajo k nastanku in trajanju nasilja nad žensko ter dejavnike, ki prispevajo k uspešni razrešitvi.
Labirint bo postavljen do 4.12.2015, ogled pa je možen med 11.00 in 15.00 uro v Galeriji Anteja Trstenjaka v Domu kulture Ljutomer.
