Pletli so košare in gajžjake

Zimski čas, z daljšimi nočmi, ponuja aktivistom in članom različnih društev nešteto možnosti, ko skozi krajšanje dolgočasja, ne le izdelujejo koristne izdelke, temveč tudi ohranjajo stara opravila in s tem kulturno dediščino. In to mnogi, zlasti na podeželju, med kmečkim oz. ruralnim prebivalstvom v veliki meri koristijo, kar potrjujejo tudi člani Društva »Krdebač« iz Cerkvenjaka, ki domuje na Peščenem Vrhu 11. Še preden so ustanovili društvo (2015), ki šteje okoli 40 članic in članov iz širšega območja Slovenskih Goric, čigava predsednik in podpredsednik sta Gorazd Duh oz. Mirko Kozar, so že pred leti, zlasti v času božično-novoletnih praznikov izdelovali krdebače iz vej, torej palice za tepežnico, ki so jih nato ponudili občanom v zameno za prostovoljne prispevke. Te pa vedno namenijo v dobrodelne namene. Prav tako izdelujejo gajžjake (palica za bič) za pomoč pri "usmerjanju" goveje živine in konj, zaslužek pa prav tako namenjajo za pomoč ljudem v socialni stiski.

Ker že delajo z dobrimi nameni in ob tem ohranjajo kulturno dediščino, so lani ustanovili svoje društvo Krdebač, katerega člani in ostali domačini so se minulo soboto na Peščenem Vrhu, poleg izdelovanja krdebač in gajžjakov, učili pletenja košev. "Naše društvo, kjer predvsem skrbimo za ohranjanje starih običajev in navad, deluje že vrsto let, uradno pa smo se registrirali šele lani. Že vrsto let, z različnimi akcijami in aktivnostmi zbiramo prostovoljne prispevke in tako pomagamo ljudem, ki težko živijo. Tako je tudi tokrat, ko smo pletli gajžjake, v prvem planu pa je bilo pletenje košev iz šibja. Bilo nas je čez 20, med nami pa samo dva, ki sta se že preizkusila v pletenju košar. Zato smo zraven povabili mojstra, starosto za pletenje košev Ivana Simoniča iz Voličine, ki je bil naš mentor. Pokazal nam je kako se pripravi šibje, ki smo ga nabirali po celotni občini Cerkvenjak, kakšno orodje je potrebno za delo, kako se uporablja ipd. Kar veliko smo se naučili, saj ne želimo, da bi to staro, a zanimivo opravilo zamrlo".

Podpredsednik društva »Krdebač«, Mirko Kozar nam je zaupal, da so v minulih letih pomagali številnim posameznikom, družinam, gasilskim in drugim društvom, letos pa so se odločili pomagati družini iz Cerkvenjaka, ki živi v izjemno težkih razmerah. "Dejansko živijo na robu revščine, zato jim bomo uredili sanitarije in kopalnico ter nabavili nujno potrebni pralni stroj", pravi Kozar, ki nam je predstavil še eno izmed svojih številnih humanitarnih dejanj: "Lansko leto smo pomagali PGD Dolenja vas pri Cerknici, in sicer smo jim nabavili gasilsko opremo, natančno 10 kakovostnih gasilskih čevljev, v vrednosti 1.500 evrov. Tukaj nam je pomagal izdelovalec tovrstne opreme »Čevljarstvo Janko Dolenc« iz Dragonje vasi pri Cirkovcah, ki je zaračunal le material, ki smo ga plačali 600, narejeni čevlji pa so stali 1.500 evrov. Hvala mu, saj je malo takšnih ljudi, ki imajo posluh za sočloveka".

Sicer pa, kot smo izvedeli društvo »Krdebač« pripravlja "Rimsko martinovanje", sodeluje pa tudi na drugih rimskih igrah, enako sodelujejo tudi na različnih drugih dogodkih, zlasti po občini Cerkvenjak, kjer jih krajani podpirajo, enako tudi župan Cerkvenjaka Marjan Žmavc. V društvu si želijo tudi urediti in povezati pet rimskih grobišč v občini Cerkvenjak, ki bi lahko bila turistična atrakcija kraja in občine.

Pletenje košar iz šibja
Poklic pletenja košar je sila zanimiv in prijeten, tako za odrasle ljudi, mlajše upokojence in vse ostale, torej tudi mlajše in otroke, saj pletenje košar na stari način gotovo kaže ohraniti. Za pletenje potrebujemo surove (sveže) enoletne vrbove šibe-pintovec. Lahko so tudi posušene, a jih je potrebno pred uporabo nekaj dni namakati v vodi. Narezano šibje je potrebno očistiti in sortirati po debelini šib. Čiščenje zajema rezanje poganjkov na glavnih šibah. Poganjke na glavnih šibah odrežemo tesno ob glavni šibi z ostrim nožem, tako, da je očiščena šiba uporabna pri izdelavi košev. Šibe, ki smo jih pridobili s čiščenjem, sortiramo in jih uporabimo pri postopku izdelave izdelkov iz šibja.

Pri pletenju potrebujemo delovno mizo, to je lahko tudi kuhinjska, saj je pri delu ne obremenjujemo, stol, oster nož, vrtne ("trsne") škarje, pripravo za "kalanje" debelejših šib za "vitre", večje šilo (v ta namen lahko uporabimo primeren izvijač), kladivce (do 250 gramov) in dva kilograma težko utež (za kar lahko porabimo tudi primeren kamen). Iz poprej očiščenega in sortiranega šibja poteka izbira primernih šib za izdelavo koša. Izbrane šibe po potrebi, tako kot zahteva način izdelave, ošilimo. Iz debelejših delov šib pripravimo "vitre", ki jih pridobimo z "razcepljanjem" debelejših delov šib na dva, tri ali štiri dele. Razcepljene dele šib z ostrim nožem zgladimo, po potrebi stanjšamo, da je "vitra" bolj prožna in primernejša za pletenje. Potem pa pletenje, od spodaj proti vrhu...