Zamejci iz Gorice v Gornji Radgoni
Na ogled je skupinska razstava fotografij članov Fotokluba Skupina 75
Razstava Fotokluba Skupina 75
V galeriji Kulturnega doma v Gornji Radgoni so konec minulega tedna odprli nadvse zanimivo razstavo fotografij članov Fotokluba Skupina 75 iz italijanske Gorice, ki je mimogrede član Fotografske zveze Slovenije. Izmed 28 članov omenjenega društva kjer prevladujejo zamejski Slovenci, se jih v Gornji Radgoni predstavlja 21. Kot je ob otvoritvi razstave, ki bo na ogled do 5. maja 2016, povedal predsednik domačega Fotokluba Proportio divina in Fotografske zveze Slovenije, Ivo Borko, gre za prvo tovrstno razstavo v Gornji Radgoni, saj so doslej gostili predvsem avtorje, tokrat pa prvič društvo, in to iz Italije. Poleg Borka, ki je predstavil Foto klub Skupina 75, je spregovoril tudi njegov predsednik Silvan Pittoli, ki je med drugim dejal, da so člani omenjene skupine mali posebneži, saj "fotografiramo tisto kar drugi ne".
Večina razstavljenih fotografij je v črno beli tehniki, v Gornji Radgoni
pa se prvič predstavljajo: Enzo Tedeschu, Fabio Lescak, Fabiola
Torroni, Igor Puhan, Marko Vogrič, Karin Vižintin, Loredana Princic, Lorella Klun, Manuel Demori, Manuel Persoglia, Mariano Du Clemente,
Matej Ratko, Miran Vižintin, Mauro Paviotti, Remo Gavedale, Robert
Strahonjić, Sandi Gorkič, Sergio Culot, Silvan Pittoli, Simon Zamar in Tamara Puc.
Fotoklub Skupina 75 je sicer nastal z združitvijo goriških ljubiteljev fotografije, ki so v sedemdesetih letih delovali v okviru vaških prosvetnih društev v bolj ali manj organiziranih fotoodsekih. Prvi tak fotoodsek se je pojavil v Štandrežu v okviru prosvetnega društva Oton Zupančič, ko so med drugim organizirali prvi fotografski natečaj v povezavi s tradicionalnim praznikom špargljev. Za tem se je skupina fotoamaterjev, čanov prosvetnega društva Sovodnje, odločila za organizacijo prvega fotografskega ex tempore. Tudi pri društvih Jezero iz Doberdoba in Briški grič iz Števerjana se je več članov ukvarjalo z ljubiteljsko fotografijo. Mejnik je predstavljalo leto 1973, ko je mojster fotografije Milenko Pegan na povabilo sovodenjskih ljubiteljev vodil tečaj fotografije v Sovodnjah. Predavanja so poslušali fotografi z vse Goriške, ki so se naslednje leto odločili za povezano dejavnost znotraj novega samostojnega kluba Skupina 75. Do uradne ustanovitve fotokluba je prišlo januarja 1975, vse do tedaj pa so člani delovali pod okriljem sovodenjskega prosvetnega društva.
Prvo obdobje uspešnega delovanja kluba je trajalo do leta 1980, ko je dejavnost skoraj prenehala. V tem petletju so člani fotokluba organizirali razne tečaje, natečaje in predavanja, prirejali izlete, sodelovali na številnih razstavah ter objavljali fotografije v časnikih in revijah. S to razgibano dejavnostjo si je Skupina 75 ustvarila ime, utrdila svoje mesto v okviru zamejskega kulturnega prostora, se uveljavila v deželnem fotografskem gibanju in dosegla priznanje s strani Fotozveze Slovenije. Člani skupine so izpričali visoke organizacijske sposobnosti in potrdili svojo kakovost z dosežki na raznih razstavah. Vrhunec organizacijskih naporov so bile prav gotovo razstave črno-bele fotografije, ki so jih prirejali v Sovodnjah od leta 1974 do leta 1978. Na petih uspešnih izvedbah so sodelovali slovenski in italijanski fotografi. Ob razstavah so nastajali lični katalogi, katerih naslovno stran so oblikovali znani zamejski likovniki. Med stalnimi udeleženci in nagrajenci je bil tudi goriški mojster fotografije Giuseppe Assirelli. Poleg črno-bele fotografije so se nekateri člani posvečali tudi fotografiranju z barvmimi diapozitivi. Pohvaliti je treba sodelovanje z revijo Dan, ki je pomagala pri izvedbi natečaja Dia Primorska 76 in je večkrat objavila dela članov skupine. Fotoklub Skupina 75 je v tern času skrbel tudi za kakovostno rast svojih članov. Pri tern ima največ zaslug že prej omenjeni mojster fotografije Milenko Pegan, ki je seznanjal člane s sodobnimi fotografskimi tokovi, predvsem tistimi iz vzhodnih držav.
Doseženo kakovost članov skupine je potrdil Kabinet slovenske fotografije, ki je leta 1980 med devetdeset povojnih slovenskih fotografov, ki so zaznamovali zadnjih petintrideset let slovenske fotografije, vključil tudi Viljema Zavadlava in Joska Prinčiča. Ta člana sta pripravila tudi samostojno razstavo Kamen na kamnu, ki je gostovala v Gorici, Celovcu, Kanalu in Foljanu. Razen njiju pa je se vrsta drugih članov, ki so se uspešno uveljavili v najrazličnejših oblikah. Objavljali so v številnih časnikih in revijah, sodelovali na razstavah, se udeleževali raznih manifestacij, dokumentirali dogodke, objavljali potopise ali fotoreportaže, oblikovali platnice knjig in koledarje za podjetja ter pisali članke in recenzije razstav. Skupinsko so se udeleževali fotografskih izletov, pravih "work shopov" v naravi, si ogledali pomembnejše razstave, kot je npr. bienale v Benetkah, itd. Fotografiranje v tern času ni bilo samo osebno bogatenje, ampak je bilo tudi sredstvo kulturnega sodelovanja. Predstavljalo je novost v zamejskem prostoru in uveljavitev ljubiteljske dejavnosti na zahtevnejšem umetniškem nivoju. Predvsem po zaslugi Zdenka Vogriča je izšlo pet številk klubskega glasila, ki je tako člane kot nečlane informiralo o fotografski dejavnosti Skupine 75. Proti koncu sedemdesetih let je dejavnost kluba skoraj povsem zamrla, vendar so se medtem izoblikovali uspešni fotografi, ki so naprej gojili ljubezen do fotografske ustvarjalnosti na zasebni ravni. Nekateri od teh so organizirali nove fotografske skupine v lastnih vaseh in proti koncu osemdesetih let skupaj z mlajšimi ponovno oživili klubsko dejavnost.
Tako se je okoli leta 1990 nadaljevala živahna dejavnost Skupine 75. Pri tern ima veliko zaslug mojster fotografije dr. Rafael Podobnik, ki je člane uvedel v skrivnosti barvne fotografije. Klub je ponovno oživel tudi na organizacijski ravni in sicer z delom na terenu, klubskimi večeri ter sodelovanjem na raznih razstavah v krajevnem, slovenskem in vsedržavnem merilu. Nekateri člani pošiljajo svoje povečave širom Evrope in so deležni laskavih priznanj. Posebej je treba omeniti Flavia Mosettija in Valterja Nanuta, ki sta se uveljavila tudi na mednarodnem prizorišču in sta leta 1999 prejela naziv mojstra slovenske fotografije. Poleg teh dveh so imeli samostojne razstave Silvan Pittoli, Zdenko Vogrič in Vilko Fajt. Najpomembnejše sedanje delovanje kluba je prav gotovo uspešna organizacija vsakoletnih klubskih razstav, na katerih lahko svoje eksponate predstavlja okrog petnajst članov. Poleg tega so vzpostavljeni tesni stiki s številnimi slovenskimi in italijanskimi fotografskimi društvi, med katerimi je treba omeniti novogoriški fotoklub in posoški fotografski krožek CIFI.
Fotoklub Skupina 75 je sicer nastal z združitvijo goriških ljubiteljev fotografije, ki so v sedemdesetih letih delovali v okviru vaških prosvetnih društev v bolj ali manj organiziranih fotoodsekih. Prvi tak fotoodsek se je pojavil v Štandrežu v okviru prosvetnega društva Oton Zupančič, ko so med drugim organizirali prvi fotografski natečaj v povezavi s tradicionalnim praznikom špargljev. Za tem se je skupina fotoamaterjev, čanov prosvetnega društva Sovodnje, odločila za organizacijo prvega fotografskega ex tempore. Tudi pri društvih Jezero iz Doberdoba in Briški grič iz Števerjana se je več članov ukvarjalo z ljubiteljsko fotografijo. Mejnik je predstavljalo leto 1973, ko je mojster fotografije Milenko Pegan na povabilo sovodenjskih ljubiteljev vodil tečaj fotografije v Sovodnjah. Predavanja so poslušali fotografi z vse Goriške, ki so se naslednje leto odločili za povezano dejavnost znotraj novega samostojnega kluba Skupina 75. Do uradne ustanovitve fotokluba je prišlo januarja 1975, vse do tedaj pa so člani delovali pod okriljem sovodenjskega prosvetnega društva.
Prvo obdobje uspešnega delovanja kluba je trajalo do leta 1980, ko je dejavnost skoraj prenehala. V tem petletju so člani fotokluba organizirali razne tečaje, natečaje in predavanja, prirejali izlete, sodelovali na številnih razstavah ter objavljali fotografije v časnikih in revijah. S to razgibano dejavnostjo si je Skupina 75 ustvarila ime, utrdila svoje mesto v okviru zamejskega kulturnega prostora, se uveljavila v deželnem fotografskem gibanju in dosegla priznanje s strani Fotozveze Slovenije. Člani skupine so izpričali visoke organizacijske sposobnosti in potrdili svojo kakovost z dosežki na raznih razstavah. Vrhunec organizacijskih naporov so bile prav gotovo razstave črno-bele fotografije, ki so jih prirejali v Sovodnjah od leta 1974 do leta 1978. Na petih uspešnih izvedbah so sodelovali slovenski in italijanski fotografi. Ob razstavah so nastajali lični katalogi, katerih naslovno stran so oblikovali znani zamejski likovniki. Med stalnimi udeleženci in nagrajenci je bil tudi goriški mojster fotografije Giuseppe Assirelli. Poleg črno-bele fotografije so se nekateri člani posvečali tudi fotografiranju z barvmimi diapozitivi. Pohvaliti je treba sodelovanje z revijo Dan, ki je pomagala pri izvedbi natečaja Dia Primorska 76 in je večkrat objavila dela članov skupine. Fotoklub Skupina 75 je v tern času skrbel tudi za kakovostno rast svojih članov. Pri tern ima največ zaslug že prej omenjeni mojster fotografije Milenko Pegan, ki je seznanjal člane s sodobnimi fotografskimi tokovi, predvsem tistimi iz vzhodnih držav.
Doseženo kakovost članov skupine je potrdil Kabinet slovenske fotografije, ki je leta 1980 med devetdeset povojnih slovenskih fotografov, ki so zaznamovali zadnjih petintrideset let slovenske fotografije, vključil tudi Viljema Zavadlava in Joska Prinčiča. Ta člana sta pripravila tudi samostojno razstavo Kamen na kamnu, ki je gostovala v Gorici, Celovcu, Kanalu in Foljanu. Razen njiju pa je se vrsta drugih članov, ki so se uspešno uveljavili v najrazličnejših oblikah. Objavljali so v številnih časnikih in revijah, sodelovali na razstavah, se udeleževali raznih manifestacij, dokumentirali dogodke, objavljali potopise ali fotoreportaže, oblikovali platnice knjig in koledarje za podjetja ter pisali članke in recenzije razstav. Skupinsko so se udeleževali fotografskih izletov, pravih "work shopov" v naravi, si ogledali pomembnejše razstave, kot je npr. bienale v Benetkah, itd. Fotografiranje v tern času ni bilo samo osebno bogatenje, ampak je bilo tudi sredstvo kulturnega sodelovanja. Predstavljalo je novost v zamejskem prostoru in uveljavitev ljubiteljske dejavnosti na zahtevnejšem umetniškem nivoju. Predvsem po zaslugi Zdenka Vogriča je izšlo pet številk klubskega glasila, ki je tako člane kot nečlane informiralo o fotografski dejavnosti Skupine 75. Proti koncu sedemdesetih let je dejavnost kluba skoraj povsem zamrla, vendar so se medtem izoblikovali uspešni fotografi, ki so naprej gojili ljubezen do fotografske ustvarjalnosti na zasebni ravni. Nekateri od teh so organizirali nove fotografske skupine v lastnih vaseh in proti koncu osemdesetih let skupaj z mlajšimi ponovno oživili klubsko dejavnost.
Tako se je okoli leta 1990 nadaljevala živahna dejavnost Skupine 75. Pri tern ima veliko zaslug mojster fotografije dr. Rafael Podobnik, ki je člane uvedel v skrivnosti barvne fotografije. Klub je ponovno oživel tudi na organizacijski ravni in sicer z delom na terenu, klubskimi večeri ter sodelovanjem na raznih razstavah v krajevnem, slovenskem in vsedržavnem merilu. Nekateri člani pošiljajo svoje povečave širom Evrope in so deležni laskavih priznanj. Posebej je treba omeniti Flavia Mosettija in Valterja Nanuta, ki sta se uveljavila tudi na mednarodnem prizorišču in sta leta 1999 prejela naziv mojstra slovenske fotografije. Poleg teh dveh so imeli samostojne razstave Silvan Pittoli, Zdenko Vogrič in Vilko Fajt. Najpomembnejše sedanje delovanje kluba je prav gotovo uspešna organizacija vsakoletnih klubskih razstav, na katerih lahko svoje eksponate predstavlja okrog petnajst članov. Poleg tega so vzpostavljeni tesni stiki s številnimi slovenskimi in italijanskimi fotografskimi društvi, med katerimi je treba omeniti novogoriški fotoklub in posoški fotografski krožek CIFI.
