Poklonili so se spominu na star kmečki običaj
Obudili ročno mlatitev rži z lesenimi cepmi
Ročna mlatitev rži z lesenimi cepmi
Časi, ko je bilo na pomurskih kmečkih gumnih takih in podobnih prizorov v času žetve, danes že nekaj desetletij ni videti. V tistem času, to je dobrih 50 let nazaj, so kmetje v času žetve svoja posejana polja z ržjo ali pšenico ročno kosili. To so bili lepi časi, ko so si sosedje ali sorodniki v času žetve pomagali, kajti ko so možje s kosami kosili, so pobiralke s srpi pobirale zlato klasje, jih vezale s povresli, da so potem nastali snopi, katere so potem zložili v križe. Ko so se snopi rži ali pšenice posušili, jih je gospodar s kravjo ali konjsko vprego in z lesenim vozom odpeljal domov, kjer se je začela ročna mlatitev z lesenimi cepmi. Delček takega kmečkega opravila so, kot spomin na nekdanje čase, na slikovit način prikazali člani Kluba ljubiteljev stare kmetijske in ostale tehnike Pomurja in sicer v beltinskem parku.
Še preden, ko so se lotili prikaza ročne mlatitve rži z lesenimi cepmi,
so rž na bližnjem beltinskem polju ročno poželi, nato so snope
pripeljali v beltinski park, kjer so snope položili na platneno ponjavo
in začeli snope rži mlatiti s cepmi. Najprej so štirje možje s
cepmi zmlatili en del, nato so snop z lesenimi vilami obrnili in s cepmi
stolkli drugo stran snopa. Ob tem prikazu so nekateri vešči obiskovalci
tudi sami poskusili kako se mlati z ročnimi cepmi. Ob tem prikazu je
Lizika Zadravec z leseno majhno korito seme rži očistila, »zvejala«, da
se je odstranila slama in pleve in ostalo je samo zrnje, ki se je
nekoč največkrat uporabljalo za peko rženega kruha.
Kot so nam dejali starejši člani kluba so nekoč kmetije rženo slamo pustili in jo porabili za izdelovanje ritovin, s katerimi so potem krovci pokrivali strehe na cimpranih hišah, gospodarska poslopja in druge objekte na domačijah. Pšenično slamo pa so namenili za zimsko krmljenje živine ali za nastil v hlevu, kjer je živina. Druga posebnost take mlatitve pa je bila tudi v tem, da ko so opravili vso mlatitev, je potem sledil še postopek čiščenja rži. Na gumno so prav tako namestili platneno ponjavo in začel se je postopek čiščenja, oziroma »vejanja« z lesenimi lopatami kjer so se ob močnem zamahu odstranile pleve in ostalo je čisto zrnje na ponjavi, nato pa je še sledil postopek bintanja z lesenim bintom.
To so spomini, ki vse bolj tonejo v pozabo in iz zakladnice nekdanjega kmečkega življenja so jih letos obudili v Beltincih. Mladi, ki so si v Beltincih ogledali postopek mlatitve rži z lesenimi cepmi so spoznali kanček nekdanjega težkega življenja na kmetih, kako težko si je kmet pridelal vsakdanji kruh za preživetje takrat številnih družin z veliko otroki.
Kot so nam dejali starejši člani kluba so nekoč kmetije rženo slamo pustili in jo porabili za izdelovanje ritovin, s katerimi so potem krovci pokrivali strehe na cimpranih hišah, gospodarska poslopja in druge objekte na domačijah. Pšenično slamo pa so namenili za zimsko krmljenje živine ali za nastil v hlevu, kjer je živina. Druga posebnost take mlatitve pa je bila tudi v tem, da ko so opravili vso mlatitev, je potem sledil še postopek čiščenja rži. Na gumno so prav tako namestili platneno ponjavo in začel se je postopek čiščenja, oziroma »vejanja« z lesenimi lopatami kjer so se ob močnem zamahu odstranile pleve in ostalo je čisto zrnje na ponjavi, nato pa je še sledil postopek bintanja z lesenim bintom.
To so spomini, ki vse bolj tonejo v pozabo in iz zakladnice nekdanjega kmečkega življenja so jih letos obudili v Beltincih. Mladi, ki so si v Beltincih ogledali postopek mlatitve rži z lesenimi cepmi so spoznali kanček nekdanjega težkega življenja na kmetih, kako težko si je kmet pridelal vsakdanji kruh za preživetje takrat številnih družin z veliko otroki.
