Mlin na veter na Stari Gori stoji že 20 let
Na slovesnosti ob jubileju so se zahvalili idejnim vodjem in izvajalcem tega edinstvenega objekta v slovenskem prostoru
Branko Košti, nedelja, 11. september 2016 ob 13:23
Mlin na veter na Stari Gori
V soboto, 10. septembra, je Turistično društvo Sv. Jurij ob Ščavnici, pripravilo svečanost na kateri so praznovali 20-letnico postavitve mlina na veter na Stari Gori pri Sv. Juriju ob Ščavnici. Na prireditvi, ki je potekala ob mlinu na veter, se je zbralo nekaj članov turističnega društva in gostov. Med njimi so bili tudi nekateri ustvarjalci idej in izvajalci pri gradnji tega edinstvenega objekta v Sloveniji. Predsednik pripravljalnega odbora za postavitev mlina Anton Slana, tedanji predsednik TD Sv. Jurij ob Ščavnici Jože Tišler, graditelj postrojenja mlina Edi Leskovar, kovač, ki je tedaj izdelal kovaške izdelke, sedaj pa je predsednik TD Sv. ob Ščavnici, Janez Mir in drugi. Prireditev sta obiskala tudi sedanji župan Miroslav Petrovič in predsednica Pomurske turistične zveze Barbara Kolenc. Prireditev sta pripravila Alenka Roškar in Edi Sedmak, vodila pa jo je
Nastja Hecl.
Udeležence proslave je najprej pozdravil sedanji predsednik
TD Sv. Jurij ob Ščavnici Janez Mir. V svojem nagovoru je pohvalil njegove prednike, zlasti predsednika pripravljalnega odbora Antona
Slano in tedanjega predsednika TD Sv. Jurij ob Ščavnici Jožeta Tišlerja.
Kot je dejal je občina po zaslugi mlina znana daleč naokoli. Posebno
zato, ker je bil mlin na veter na Stari Gori upodobljen na slovenski
poštni znamki. Izrekel je zahvalo vsem, ki so pripomogli, da je mlin
sedaj gonilna sila turizma v občini, saj ga je skozi leta obstoja
obiskalo okrog 60.000 obiskovalcev. K besedi je voditeljica povabila
Antona Slano, ki je podal zgodovino nastanka tega edinstvenega
turističnega objekta v Sloveniji. Najprej je naštel tiste, ki so
pripomogli, da je bila njihova zamisel, da postavijo kopijo Becovega
mlina iz Kokolajnščaka na Stari Gori. Tedaj je za postavitev mlina
sosed Slavko Vrzel za simbolični slovenski tolar, podaril 100 m2 zemlje.
Po njegovem, je ideja bila uresničena po zaslugi mnogih, ki so jo
podprli tako ali drugače, predvsem pa s sredstvi. Med dobrotniki je bil
gotovo največji donator upokojeni župnik Alojz Lasbaher, ki je za mlin
prispeval veliko denarja, 1,7 milijona tedanjih tolarjev. Pomembno delo
pri ureditvi mlina je opravil tudi kolarski mojster Edi Leskovar, ki je
tudi poskrbel za to, da je mlin deloval, saj je izdelal potrebno,
večinoma leseno, postrojenje.
Jože Tišler je bil v svojem nagovoru
kratek. Kot je dejal, je bilo vse povedano od predsednika Janeza Mira in predsednika odbora ob postavitvi mlina, Antona Slane. Izrazil pa je
zadovoljstvo, da mlin še danes deluje, ter izrazil zahvalo vsem
mojstrom, ki so se trudili pri postavitvi mlina. Dejal je še, da veter
na Stari Gori skoraj nikoli ne spi in je tako postavljen v pravem
okolju. Sedanji župan Miroslav Petrovič, je prav tako pohvalil vse, ki
so postavljali mlin, tiste, ki so imeli idejo, tiste ki so zamisel
uresničili in tiste ki so s svojim strokovnim znanjem postavili ta
edinstven turistični objekt v Sloveniji. Dejal je, da je Stara Gora z
mlinom na veter, kmečkim muzejem in baročno cerkvijo sv. Duha, tudi
osnova za nadaljnji razvoj turizma v občini. Tu je omenjal izgradnjo
turističnih zmogljivosti ob Blaguškem jezeru. Občina pa še ima v smeri
razvoja turizma nekaj načrtov. Udeležence je pozdravila tudi predsednica
Pomurske turistične zveze Barbara Kolenc, ki je izrazila zadovoljstvo,
da je TD Sv. Jurij ob Ščavnici, vseskozi aktivno in je za vzgled drugim
društvom. Zlasti zato, ker so pred 20 in več leti pristopili k
uresničitvi tako velikega projekta, kot je mlin na veter, katerega
dopolnjuje tudi kmečki muzej.
Prireditelji so izročili
najzaslužnejšim pri ustvarjanju ideje in izgradnje mlina pred 20 leti,
zahvale. Prejeli so jih: Jože Tišler, Anton Slana, Edi Leskovar, Marjan
Repa, Leopold Trbuc, Janko Rantaša in Janez Mir. Praznovanje se je
nadaljevalo z druženjem ob stari šoli na Stari Gori, kjer ima društvo
svoje prostora in kmečki muzej, za katerega je veliko eksponatov
prispeval pokojni Jože Čuš mlajši.