Mlin na veter na Stari Gori stoji že 20 let

Na slovesnosti ob jubileju so se zahvalili idejnim vodjem in izvajalcem tega edinstvenega objekta v slovenskem prostoru

Branko Košti, nedelja, 11. september 2016 ob 13:23
Mlin na veter na Stari Gori

Mlin na veter na Stari Gori

V soboto, 10. septembra, je Turistično društvo Sv. Jurij ob Ščavnici, pripravilo svečanost na kateri so praznovali 20-letnico postavitve mlina na veter na Stari Gori pri Sv. Juriju ob Ščavnici. Na prireditvi, ki je potekala ob mlinu na veter, se je zbralo nekaj članov turističnega društva in gostov. Med njimi so bili tudi nekateri ustvarjalci idej in izvajalci pri gradnji tega edinstvenega objekta v Sloveniji. Predsednik pripravljalnega odbora za postavitev mlina Anton Slana, tedanji predsednik TD Sv. Jurij ob Ščavnici Jože Tišler, graditelj postrojenja mlina Edi Leskovar, kovač, ki je tedaj izdelal kovaške izdelke, sedaj pa je predsednik TD Sv. ob Ščavnici, Janez Mir in drugi. Prireditev sta obiskala tudi sedanji župan Miroslav Petrovič in predsednica Pomurske turistične zveze Barbara Kolenc. Prireditev sta pripravila Alenka Roškar in Edi Sedmak, vodila pa jo je Nastja Hecl.

Udeležence proslave je najprej pozdravil sedanji predsednik TD Sv. Jurij ob Ščavnici Janez Mir. V svojem nagovoru je pohvalil njegove prednike, zlasti predsednika pripravljalnega odbora Antona Slano in tedanjega predsednika TD Sv. Jurij ob Ščavnici Jožeta Tišlerja. Kot je dejal je občina po zaslugi mlina znana daleč naokoli. Posebno zato, ker je bil mlin na veter na Stari Gori upodobljen na slovenski poštni znamki. Izrekel je zahvalo vsem, ki so pripomogli, da je mlin sedaj gonilna sila turizma v občini, saj ga je skozi leta obstoja obiskalo okrog 60.000 obiskovalcev. K besedi je voditeljica povabila Antona Slano, ki je podal zgodovino nastanka tega edinstvenega turističnega objekta v Sloveniji. Najprej je naštel tiste, ki so pripomogli, da je bila njihova zamisel, da postavijo kopijo Becovega mlina iz Kokolajnščaka na Stari Gori. Tedaj je za postavitev mlina sosed Slavko Vrzel za simbolični slovenski tolar, podaril 100 m2 zemlje. Po njegovem, je ideja bila uresničena po zaslugi mnogih, ki so jo podprli tako ali drugače, predvsem pa s sredstvi. Med dobrotniki je bil gotovo največji donator upokojeni župnik Alojz Lasbaher, ki je za mlin prispeval veliko denarja, 1,7 milijona tedanjih tolarjev. Pomembno delo pri ureditvi mlina je opravil tudi kolarski mojster Edi Leskovar, ki je tudi poskrbel za to, da je mlin deloval, saj je izdelal potrebno, večinoma leseno, postrojenje.

Jože Tišler je bil v svojem nagovoru kratek. Kot je dejal, je bilo vse povedano od predsednika Janeza Mira in predsednika odbora ob postavitvi mlina, Antona Slane. Izrazil pa je zadovoljstvo, da mlin še danes deluje, ter izrazil zahvalo vsem mojstrom, ki so se trudili pri postavitvi mlina. Dejal je še, da veter na Stari Gori skoraj nikoli ne spi in je tako postavljen v pravem okolju. Sedanji župan Miroslav Petrovič, je prav tako pohvalil vse, ki so postavljali mlin, tiste, ki so imeli idejo, tiste ki so zamisel uresničili in tiste ki so s svojim strokovnim znanjem postavili ta edinstven turistični objekt v Sloveniji. Dejal je, da je Stara Gora z mlinom na veter, kmečkim muzejem in baročno cerkvijo sv. Duha, tudi osnova za nadaljnji razvoj turizma v občini. Tu je omenjal izgradnjo turističnih zmogljivosti ob Blaguškem jezeru. Občina pa še ima v smeri razvoja turizma nekaj načrtov. Udeležence je pozdravila tudi predsednica Pomurske turistične zveze Barbara  Kolenc, ki je izrazila zadovoljstvo, da je TD Sv. Jurij ob Ščavnici, vseskozi aktivno in je za vzgled drugim društvom. Zlasti zato, ker so pred 20 in več leti pristopili k uresničitvi tako velikega projekta, kot je mlin na veter, katerega dopolnjuje tudi kmečki muzej.

Prireditelji so izročili najzaslužnejšim pri ustvarjanju ideje in izgradnje mlina pred 20 leti, zahvale. Prejeli so jih: Jože Tišler, Anton Slana, Edi Leskovar, Marjan Repa, Leopold Trbuc, Janko Rantaša in Janez Mir. Praznovanje se je nadaljevalo z druženjem ob stari šoli na Stari Gori, kjer ima društvo svoje prostora in kmečki muzej, za katerega je veliko eksponatov prispeval pokojni Jože Čuš mlajši.


Več v Kultura in izobraževanje