Četrta pesniška zbirka Monike Čuš nosi naslov Bežala bi s konji
Izdajo knjige sta omogočili občina Sv. Jurij ob Ščavnici in Literarno društvo Sv. Jurij ob Ščavnici
Predstavitev pesniške zbirke Bežala bi s konji
Po konjih diše moji lasje, moj pulover in moje srce,
če hočeš rad me imeti, moraš razumeti, da sem vetra dekle,
najdeš me s konji, ki po širnih planjavah prosto beže ...
(M. Čuš)
če hočeš rad me imeti, moraš razumeti, da sem vetra dekle,
najdeš me s konji, ki po širnih planjavah prosto beže ...
(M. Čuš)
Iz Kleti vina in besed, katera se nahaja v Kulturnem in upravnem
središču občine Sveti Jurij ob Ščavnici, so v nedeljo, 11. decembra, med
bralce pospremili novo, že četrto pesniško zbirko mlade domačinke,
pesnice Monike Čuš. Poleg številnih sorodnikov, prijateljev in znancev,
se je literarnega dogodka udeležil tudi predsednik Fundacije dr. Antona
Trstenjaka, dr. Henrik Gjerkeš.
Zbirko pesmi z naslovom Bežala bi s konji, je avtorica predstavila v pogovoru z Bredo Žunič. Uvodoma je pojasnila, od kod mogoče malce nenavaden, a izviren naslov zbirke. Povedala je, da je že od nekdaj ljubiteljica živali, čeprav jih sama ni imela. V času smrti očeta je bila zaposlena v muzeju Ljutomerski kasač in tam so bili seveda tudi konji. Bolečino ob izgubi je težko delila z ljudmi, ampak se je raje zaupala konjem. Eden izmed konj je zbolel in ni mogel tekmovati, zato mu je bila namenjena smrt. Monika ga je kupila in mu s tem rešila življenje. Takrat se je zanju s Forunekom, svetlorjavim lepotcem z belo liso na čelu in s tremi črnimi in enim belim kopitom »začela neka nova pot…, pot prijateljstva, nebesednega sporazumevanja, hvaležnosti, svobode in poti iz osamljenosti«, je v uvodni besedi v zbirki zapisala avtorica. In ravno zaradi njune skupne zgodbe, zbirka nosi naslov Bežala bi s konji.
Sicer pa je zbirka sestavljena iz več sklopov pesmi, poleg naslovnega, Bežala bi s konji, jo sestavljajo še Sledi časa, Prleške gorice, Pisma očetu, Valovanje ljubezni, zaključuje pa jo sklop Duhovne pesmi.
Nekatere pesmi iz zbirke je recitirala avtorica sama, nekatere pa mladi Jasmina Heric in Tadeja Fras, z glasbenimi vložki pa sta literarno popoldne polepšala Lea in Dominik Kocbek.
Zbirko pesmi z naslovom Bežala bi s konji, je avtorica predstavila v pogovoru z Bredo Žunič. Uvodoma je pojasnila, od kod mogoče malce nenavaden, a izviren naslov zbirke. Povedala je, da je že od nekdaj ljubiteljica živali, čeprav jih sama ni imela. V času smrti očeta je bila zaposlena v muzeju Ljutomerski kasač in tam so bili seveda tudi konji. Bolečino ob izgubi je težko delila z ljudmi, ampak se je raje zaupala konjem. Eden izmed konj je zbolel in ni mogel tekmovati, zato mu je bila namenjena smrt. Monika ga je kupila in mu s tem rešila življenje. Takrat se je zanju s Forunekom, svetlorjavim lepotcem z belo liso na čelu in s tremi črnimi in enim belim kopitom »začela neka nova pot…, pot prijateljstva, nebesednega sporazumevanja, hvaležnosti, svobode in poti iz osamljenosti«, je v uvodni besedi v zbirki zapisala avtorica. In ravno zaradi njune skupne zgodbe, zbirka nosi naslov Bežala bi s konji.
Sicer pa je zbirka sestavljena iz več sklopov pesmi, poleg naslovnega, Bežala bi s konji, jo sestavljajo še Sledi časa, Prleške gorice, Pisma očetu, Valovanje ljubezni, zaključuje pa jo sklop Duhovne pesmi.
Nekatere pesmi iz zbirke je recitirala avtorica sama, nekatere pa mladi Jasmina Heric in Tadeja Fras, z glasbenimi vložki pa sta literarno popoldne polepšala Lea in Dominik Kocbek.
