Hišni prijatelji so za osamljene lahko zelo koristni

Vsi iščemo družbo in v njej uživamo, ker smo socialna bitja. Osamljenost je ena od nadlog, ki doleti starejše ljudi, saj mladi odidejo svojo pot. Ne moremo pričakovati od njih, da se bodo odrekli svojemu življenju. Kratki obiski pri starejših so vedno prekratki in dan je vedno predolg za njih, če mine v osamljenosti. Enainosemdeset let stara gospa si je dan poskušala popestriti s kratkimi sprehodi. Vedno se je vračala v prazno, tiho stanovanje. Poskusila si ga je skrajšati še z obiski pri prijateljicah. Rada je hodila na te obiske. Opazila je, da njene prijateljice nikoli ne govorijo, da bi bile osamljene. Okrog njihovih nog so se ves čas smukale muce, predle v njihovem naročju in jih kratkočasile z vragolijami.

Tako se je tudi sama odločila, da si bo popestrila svoje dneve. Nakupila je vse potrebno za prihod muce v svoj dom, poklicala v Društvo za zaščito živali Pomurja (DZŽP) in povedala, da si želi mačje družbe v svojem domu. Šli smo k njej, pomenili smo se o vsem, gospa je pa vztrajala, da si mačko res želi. Glede na njena leta, smo vedeli, da za njo ni primerna mlada muca. Mladički so preživahni in mačja življenjska doba je tudi do 20 ali več let, če lepo skrbimo za njih. Kdo bi potem skrbel za muco, ko bi gospa zaradi let omagala? Slučaj je hotel, da je sedem let stari muci umrla skrbnica in nihče od sorodnikov ni hotel prevzeti skrbi za njo. Vajena je notranjega bivanja, cartljiva in prijazna.

Odpeljali smo jo k gospe, ki jo je že čakala. Kakšno veselje za obe! Hitro sta se ujeli in ob naslednjem obisku gospa ni vedela kako se dovolj zahvaliti, da smo ji pomagali premagati osamljenost. Pohvalila se je, kako rada pride s sprehoda, ker jo vedno nekdo veselo pričaka pri vratih in z njo gleda televizijo na kavču. Pravi, da se še z nikomer ni toliko pogovarjala, kot se sedaj s svojo muco. Kako malo je potrebno, da nekomu polepšamo življenje. Tokrat smo ga prijazni gospe in prej nezaželeni muci in smo zelo veseli, da sta se našli.

Tamara Zupe, članica DZŽP