Mesto Ljutomer in drugi deli iste občine
Javni odgovor občana na FB zapis županje iz 20. decembra 2016
Mesto Ljutomer in drugi deli iste občine
Občan Janče Gartner nam je poslal zapis, kjer javno odgovarja županji Občine Ljutomer, mag. Olgi Karba na navedbe objavljene na Facebook-u županje iz 20. decembra 2016. Spodaj je objavljen celoten zapis, nelektoriran.
Zaradi objektivnih osebnih težav pozno odgovarjam na navedbe objavljene
na FB gospe županje z dne 20.12.16. Na novico o klopcah in smetnjakih
pred Domom kulture v Ljutomeru, sem v odgovoru na FB izrazil osebno
opažanje in mnenje v zvezi s tem in dobil oceno, da je to dejanje in
mnenje v svobodni in svobodomiselni deželi nehvaležno in žalostno! S
tako etiketo se ne strinjam in skušal bom to objasniti javno, kot želi
to g. županja in sem obljubil. Zavedam se, da se mnogi pravi ne bodo
strinjali z menoj, a kar veliko pa bo prikimavalo tudi meni in mojim
navedbam, čeprav ne tako glasno in javno, kot prvi. Za obuditev spomina
prilagam dialog na takratnem zapisu o klopcah in koših pred Domom
kulture Ljutomer:
Pa pojdimo po vrsti in še malo dodam zraven, ker je ravno prilika:
Kanalizacija : Realizacija izgradnje le te izhaja kot obveza po nalogu Evrope do 2017, in je sedaj časovno podaljšana. Financiralo jo je po »kriterijih« vsako gospodinjstvo in v kombinaciji z evropskimi nepovratnimi sredstvi, ki so bila dosegljiva za ta namen, bi moralo zadostovati. Možnost je bila tudi postavitve lastne čistilne naprave, ki je tudi cenovno zanimiva, a z vidika okolja in izkoriščenosti občinskega kanalizacijskega in čistilnega sistema tako reševanje ni zaželeno. Sicer pa morda le ni tako nepomembno dejstvo, da pri plačilu mesečnega računa, cena porabljene vode in odpadne vode predstavlja le dobrih 22%, ostalo pa …. Vsekakor je v vrednosti kar dovolj za amortizacijo, razvoj in poplačilo morebitnih kreditov. Tako podjetje pa tako ne sme poslovati z dobičkom.
Vodovod – je le del velikega projekta povezav Pomurskega vodovodnega sistema z ustreznim financiranjem. Po krajanom podanih informacijah (ob vaši navzočnosti) naj bi bil to primarni transportni vod do drugih delov Pomurja po celotni dolžini naše KS, ob tem pa naj bi bil zgrajen še sekundarni vod za lokalno porabo. Danes je to drugače, je pa vsaj izrisan nov kataster vodov, ki preje ni ustrezal dejanskemu stanju na terenu. Kaj je KS torej pridobila? Brezplačen transport vode za druge dele Pomurja? Kvalitetnejšo vodo (po mojem okusu je slabša)? Nov sekundarni vod? Boljšo cesto? Nižje cene vodne oskrbe zaradi bistveno povečanega števila odjemalcev pod upravo JP Prlekija?
Preplastitev ceste skozi KS – ja zares je bila ta po dolgih prepričevanjih izvedena v celotni dolžini ceste, ki pelje skozi našo KS. A to ni tisto, kar je občina, ki je z odločbo npr. ŽGP Ljubljana, brez soglasja krajanov, dovolila preobremenjevanje ceste, le ti pa so ceste uporabljali daleč preko roka 15.11.2013. Izvajalci bi morali po tej odločbi cesto vrniti v prvotno funkcionalno stanje ob nadzoru občine in ne le nekontrolirano lepotno s slabimi materiali izvesti preplastitev. Pri uničevanju ceste so se zvrstili izvajalci kanalizacije, vodovoda, optike in železničarji, ki so cesto dokončno poškodovali. Cesta zgrajena tudi s samoprispevkom krajanov je bila po uničenju potrebna celovite rekonstrukcije, kar je potrdila tudi na cestnem sestanku prisotna gradbena nadzornica ob navzočnosti g. županje. Razpoke novega nekvalitetnega asfalta še pred odjugo, v dobrem letu dni, samo potrjujejo, da odločitev o lepotni nekvalitetni preplastitvi ni bila prava in je KS izgubila in ne pridobila. Primerjava s stanjem na Jurševki ni primerna. Tam je šlo za obsežno rekonstrukcijo oziroma kar novogradnjo, po moji oceni (na osnovi objavljenih slik), pa je v veliki meri kriva nepotrebna in draga »krasitev« z granitnimi kockami in neustrezna priprava podloge za to. Sicer pa je cestišče po sredini nepoškodovano za razliko od cestišča skozi našo KS.
Ob tem javnem »odgovoru« pa koristim priložnost, da opozorim še na druge stvari, na katere sem sicer že opozarjal brez uspeha:
Pločnik: menim, da bi morala občina v prid varnosti šoloobveznih otrok in pešcev ob tako prometni cesti, ki je narekovala celo izgradnjo podvoza, nujno zgraditi pločnik vsaj na eni strani cestišča. Sedaj se namreč ob jutranji temi in noči nasploh ne vidi otrok in pešcev na cestišču, posebej ob primerih, ko je cesta mokra in se snop svetlobe vozila odbija od cestišča. Moje mišljenje je tudi, da bi morala taka investicija imeti prednost pred širokopoteznimi projekti, bolj namenjenimi turistom (kolesarske steze) ali klopcam, pepelnikom, … Ja v planu po letu 2019 pa ta pločnik je.
Javna razsvetljava: Ja, smo brez javne razsvetjave ob cesti skozi naselje. Zopet je govora o cesti, ki je po mnenju stroke zahtevala izgradnjo podvoza s pločnikom, kolesarsko stezo in razsvetljavo, kar je na ožjem območju podvoza tudi realizirano. Morda tudi opažanje, da imajo vse sosednje KS javno razsvetljavo, na nekaterih delih občine pa se osvetlitev pojavlja tudi na odsekih, kjer sploh ni hiš. Na enem od sestankov je bila celo podana izjava občinskega predstavnika, kako je tu razsvetjava nepotrebna, in škodljiva, saj naj bi onesnaževala okolje – s svetlobo! Ali je morda svetloba v drugih delih občine drugačna in ne onesnažuje? Ali je varnost krajanov zares manj vredna od svetlobnega onesnaženja in motenja ptic. Zakaj to potem ne velja za celotno občino?
Zadružni dom: Zgrajen z žulji starejših krajanov, sedaj v lasti občine, klavrno propada in je žalostni spomenik nerazumnega odnosa občine do lastnine. Takšen kot je, je nevaren in verjetno bi moral kdo preprečiti dostop do objekta, ob katerem je celo igrišče, katerega koristijo otroci. Vozil sem se skozi kar nekaj naselij in opazil, da je kar nekaj obnovljenih ali novih kulturnih in gasilskih domov za dejavnosti krajanov in drugih. Tudi tu bi se lahko dom obnovil, ali še bolje zgradil na novo in morda pod isto streho spravil, še borni gasilski dom dveh naselij, večnamensko kulturno dvorano, kakšen družabni prostor kakšnega društva (kot sedaj motoristi) morda pa nebi bilo nič narobe, če bi se v novih prostorih naselil tudi del občinske uprave, ki si zamišlja izgradnjo prizidka z nemajhnimi sredstvi . To sem zapazil v programu oz. proračunu, ki naj bi bil v široki javni razpravi, ki pa ni segla dlje od predsednikov KS in društev. Morda bi se pa tako tudi birokrati bolj približali dejanskim razmeram izven mesta.
Železnica: Mnogo je bilo že napisanega in obljubljenega a odgovorov na mnoga vprašanja še vedno ni. Dejstva so, da je občina dala soglasje prostorskemu planu in projektu, krajani pa so bili seznanjeni na krajevno običajen način (tako so se izrazili na ministrstvu oziroma sekciji za promet) in da je tir obnovljen in elektrificiran ter podvoz in nivojsko križanje tam kjer je. To verjetno je pridobitev za železnico, za KS pa ??? Omenil sem že poškodbe cestišča ob soglasju občine, poleg tega pa še druge posledice: Hrup ni bistveno zmanjšan, saj je še veliko dieselskih vlek in tudi električne, verjetno zaradi starosti, rohnijo, da o hrupu vagonov ob večji hitrosti ne govorim. Na celi relaciji od Ljutomera do Murske Sobote je edini podvoz na Grlavi na občinski cesti, ki pred tem po postavitvi zapornic, ni beležil nikakršnih nesreč ali incidentov. Na zelo prometni regionalni cesti Ljutomer – Križevci pa je v naši KS ostal nivojski prehod z zapornicami, ki v primeru potniškega vlaka iz smeri Grlave ostajajo dolgo spuščene in naberejo dolge kolone. Zapornice se namreč zapro že ob prihodu vlaka na postajo Grlava. A na prometni sekciji so me potolažili, da je to kar v redu in da Beli krajini čakajo tudi do 20 minut, da se zapornice spet dvignejo. Omeniti velja še poškodbe na privatni ograji, zemljišču in razvrednotenju lastnine zaradi nove ureditve, a na to se je investitor požvižgal in napotil na tožbo. Kako gre pri nas s sodnimi spori, pa vemo in to nam je omenil tudi investitor. Skratka, železnica nam je krajanom povzročila škodo, ki očitno ne bo nikoli v celoti povrnjena.
Avtobusna postajališča : Po dolgih letih smo postajališča za šolarje le dobili. Sicer je bilo nekaj težav s pripravo podlag a sedaj stojijo lični nadstreški, ki učencem nudijo varno čakanje na šolski avtobus izven cestišča pod streho. Na primerne cestne oznake, pa bomo očitno morali še malo počakati ali pa izvedli kar sami. Ob tej točki naj omenim še vožnjo malega avtobusa, ki prazen vozi mimo hiše 4 x na dan ob neprimernih urah. Istočasno pa ni za dijake in zaposlene nikakršnega javnega prevoza v Ljutomer in nazaj. Velja razmisliti o tem in morda upoštevati tudi kakšen namig, podan v okviru razprave o prometni strategiji občine.
Odgovori na zastavljena vprašanja: Na zboru krajanov ob prisotnosti predstavnikov investitorja, izvajalca železnice in občine je bilo zastavljena kopica vprašanj, ki pa so ostala v veliki meri neodgovorjena še danes in tudi novega srečanja s kompetentnimi še do danes ni bilo, čeprav je bilo zagotovljeno drugače. Nekaj presenetljivih odgovorov sem sicer pridobil sam na sestanku v okviru ministrstva ,nekaj pa jih ostaja še odprtih.
Še veliko je stvari, ki zaslužijo pozornost, a bo tokrat dovolj. Verjetno bo tudi to strel v prazno a morda se bo le nekoč kaj spremenilo in bomo krajani v isti občini enakopravnejši v financiranju in razvoju. Za ilustracijo napisanega objavljam še nekaj slik.
Janče Gartner
Pa pojdimo po vrsti in še malo dodam zraven, ker je ravno prilika:
Kanalizacija : Realizacija izgradnje le te izhaja kot obveza po nalogu Evrope do 2017, in je sedaj časovno podaljšana. Financiralo jo je po »kriterijih« vsako gospodinjstvo in v kombinaciji z evropskimi nepovratnimi sredstvi, ki so bila dosegljiva za ta namen, bi moralo zadostovati. Možnost je bila tudi postavitve lastne čistilne naprave, ki je tudi cenovno zanimiva, a z vidika okolja in izkoriščenosti občinskega kanalizacijskega in čistilnega sistema tako reševanje ni zaželeno. Sicer pa morda le ni tako nepomembno dejstvo, da pri plačilu mesečnega računa, cena porabljene vode in odpadne vode predstavlja le dobrih 22%, ostalo pa …. Vsekakor je v vrednosti kar dovolj za amortizacijo, razvoj in poplačilo morebitnih kreditov. Tako podjetje pa tako ne sme poslovati z dobičkom.
Vodovod – je le del velikega projekta povezav Pomurskega vodovodnega sistema z ustreznim financiranjem. Po krajanom podanih informacijah (ob vaši navzočnosti) naj bi bil to primarni transportni vod do drugih delov Pomurja po celotni dolžini naše KS, ob tem pa naj bi bil zgrajen še sekundarni vod za lokalno porabo. Danes je to drugače, je pa vsaj izrisan nov kataster vodov, ki preje ni ustrezal dejanskemu stanju na terenu. Kaj je KS torej pridobila? Brezplačen transport vode za druge dele Pomurja? Kvalitetnejšo vodo (po mojem okusu je slabša)? Nov sekundarni vod? Boljšo cesto? Nižje cene vodne oskrbe zaradi bistveno povečanega števila odjemalcev pod upravo JP Prlekija?
Preplastitev ceste skozi KS – ja zares je bila ta po dolgih prepričevanjih izvedena v celotni dolžini ceste, ki pelje skozi našo KS. A to ni tisto, kar je občina, ki je z odločbo npr. ŽGP Ljubljana, brez soglasja krajanov, dovolila preobremenjevanje ceste, le ti pa so ceste uporabljali daleč preko roka 15.11.2013. Izvajalci bi morali po tej odločbi cesto vrniti v prvotno funkcionalno stanje ob nadzoru občine in ne le nekontrolirano lepotno s slabimi materiali izvesti preplastitev. Pri uničevanju ceste so se zvrstili izvajalci kanalizacije, vodovoda, optike in železničarji, ki so cesto dokončno poškodovali. Cesta zgrajena tudi s samoprispevkom krajanov je bila po uničenju potrebna celovite rekonstrukcije, kar je potrdila tudi na cestnem sestanku prisotna gradbena nadzornica ob navzočnosti g. županje. Razpoke novega nekvalitetnega asfalta še pred odjugo, v dobrem letu dni, samo potrjujejo, da odločitev o lepotni nekvalitetni preplastitvi ni bila prava in je KS izgubila in ne pridobila. Primerjava s stanjem na Jurševki ni primerna. Tam je šlo za obsežno rekonstrukcijo oziroma kar novogradnjo, po moji oceni (na osnovi objavljenih slik), pa je v veliki meri kriva nepotrebna in draga »krasitev« z granitnimi kockami in neustrezna priprava podloge za to. Sicer pa je cestišče po sredini nepoškodovano za razliko od cestišča skozi našo KS.
Ob tem javnem »odgovoru« pa koristim priložnost, da opozorim še na druge stvari, na katere sem sicer že opozarjal brez uspeha:
Pločnik: menim, da bi morala občina v prid varnosti šoloobveznih otrok in pešcev ob tako prometni cesti, ki je narekovala celo izgradnjo podvoza, nujno zgraditi pločnik vsaj na eni strani cestišča. Sedaj se namreč ob jutranji temi in noči nasploh ne vidi otrok in pešcev na cestišču, posebej ob primerih, ko je cesta mokra in se snop svetlobe vozila odbija od cestišča. Moje mišljenje je tudi, da bi morala taka investicija imeti prednost pred širokopoteznimi projekti, bolj namenjenimi turistom (kolesarske steze) ali klopcam, pepelnikom, … Ja v planu po letu 2019 pa ta pločnik je.
Javna razsvetljava: Ja, smo brez javne razsvetjave ob cesti skozi naselje. Zopet je govora o cesti, ki je po mnenju stroke zahtevala izgradnjo podvoza s pločnikom, kolesarsko stezo in razsvetljavo, kar je na ožjem območju podvoza tudi realizirano. Morda tudi opažanje, da imajo vse sosednje KS javno razsvetljavo, na nekaterih delih občine pa se osvetlitev pojavlja tudi na odsekih, kjer sploh ni hiš. Na enem od sestankov je bila celo podana izjava občinskega predstavnika, kako je tu razsvetjava nepotrebna, in škodljiva, saj naj bi onesnaževala okolje – s svetlobo! Ali je morda svetloba v drugih delih občine drugačna in ne onesnažuje? Ali je varnost krajanov zares manj vredna od svetlobnega onesnaženja in motenja ptic. Zakaj to potem ne velja za celotno občino?
Zadružni dom: Zgrajen z žulji starejših krajanov, sedaj v lasti občine, klavrno propada in je žalostni spomenik nerazumnega odnosa občine do lastnine. Takšen kot je, je nevaren in verjetno bi moral kdo preprečiti dostop do objekta, ob katerem je celo igrišče, katerega koristijo otroci. Vozil sem se skozi kar nekaj naselij in opazil, da je kar nekaj obnovljenih ali novih kulturnih in gasilskih domov za dejavnosti krajanov in drugih. Tudi tu bi se lahko dom obnovil, ali še bolje zgradil na novo in morda pod isto streho spravil, še borni gasilski dom dveh naselij, večnamensko kulturno dvorano, kakšen družabni prostor kakšnega društva (kot sedaj motoristi) morda pa nebi bilo nič narobe, če bi se v novih prostorih naselil tudi del občinske uprave, ki si zamišlja izgradnjo prizidka z nemajhnimi sredstvi . To sem zapazil v programu oz. proračunu, ki naj bi bil v široki javni razpravi, ki pa ni segla dlje od predsednikov KS in društev. Morda bi se pa tako tudi birokrati bolj približali dejanskim razmeram izven mesta.
Železnica: Mnogo je bilo že napisanega in obljubljenega a odgovorov na mnoga vprašanja še vedno ni. Dejstva so, da je občina dala soglasje prostorskemu planu in projektu, krajani pa so bili seznanjeni na krajevno običajen način (tako so se izrazili na ministrstvu oziroma sekciji za promet) in da je tir obnovljen in elektrificiran ter podvoz in nivojsko križanje tam kjer je. To verjetno je pridobitev za železnico, za KS pa ??? Omenil sem že poškodbe cestišča ob soglasju občine, poleg tega pa še druge posledice: Hrup ni bistveno zmanjšan, saj je še veliko dieselskih vlek in tudi električne, verjetno zaradi starosti, rohnijo, da o hrupu vagonov ob večji hitrosti ne govorim. Na celi relaciji od Ljutomera do Murske Sobote je edini podvoz na Grlavi na občinski cesti, ki pred tem po postavitvi zapornic, ni beležil nikakršnih nesreč ali incidentov. Na zelo prometni regionalni cesti Ljutomer – Križevci pa je v naši KS ostal nivojski prehod z zapornicami, ki v primeru potniškega vlaka iz smeri Grlave ostajajo dolgo spuščene in naberejo dolge kolone. Zapornice se namreč zapro že ob prihodu vlaka na postajo Grlava. A na prometni sekciji so me potolažili, da je to kar v redu in da Beli krajini čakajo tudi do 20 minut, da se zapornice spet dvignejo. Omeniti velja še poškodbe na privatni ograji, zemljišču in razvrednotenju lastnine zaradi nove ureditve, a na to se je investitor požvižgal in napotil na tožbo. Kako gre pri nas s sodnimi spori, pa vemo in to nam je omenil tudi investitor. Skratka, železnica nam je krajanom povzročila škodo, ki očitno ne bo nikoli v celoti povrnjena.
Avtobusna postajališča : Po dolgih letih smo postajališča za šolarje le dobili. Sicer je bilo nekaj težav s pripravo podlag a sedaj stojijo lični nadstreški, ki učencem nudijo varno čakanje na šolski avtobus izven cestišča pod streho. Na primerne cestne oznake, pa bomo očitno morali še malo počakati ali pa izvedli kar sami. Ob tej točki naj omenim še vožnjo malega avtobusa, ki prazen vozi mimo hiše 4 x na dan ob neprimernih urah. Istočasno pa ni za dijake in zaposlene nikakršnega javnega prevoza v Ljutomer in nazaj. Velja razmisliti o tem in morda upoštevati tudi kakšen namig, podan v okviru razprave o prometni strategiji občine.
Odgovori na zastavljena vprašanja: Na zboru krajanov ob prisotnosti predstavnikov investitorja, izvajalca železnice in občine je bilo zastavljena kopica vprašanj, ki pa so ostala v veliki meri neodgovorjena še danes in tudi novega srečanja s kompetentnimi še do danes ni bilo, čeprav je bilo zagotovljeno drugače. Nekaj presenetljivih odgovorov sem sicer pridobil sam na sestanku v okviru ministrstva ,nekaj pa jih ostaja še odprtih.
Še veliko je stvari, ki zaslužijo pozornost, a bo tokrat dovolj. Verjetno bo tudi to strel v prazno a morda se bo le nekoč kaj spremenilo in bomo krajani v isti občini enakopravnejši v financiranju in razvoju. Za ilustracijo napisanega objavljam še nekaj slik.
Janče Gartner
