Nadaljujejo se filmski večeri za reko Muro

V Veržeju so v sklopu filmske turneje, ki poteka po pomurskih občinah, prisluhnili predavanju in si ogledali dokumentarni film

Prlekija-on.net, nedelja, 5. marec 2017 ob 08:471
Filmski večer za reko Muro v Veržeju

Filmski večer za reko Muro v Veržeju

Svetovna organizacija za naravo (WWF), Zveza društev Moja Mura in Društvo za preučevanje rib Slovenije so v petek popoldan v Domu kulture Veržej izvedli filmski večer za reko Muro. Ta poteka v okviru kampanje Rešimo Muro – NE HE Hrastje-Mota. Po uvodnem nagovoru gosta Franca Kosija so obiskovalci prisluhnili predavanju Andreje Slameršek, koordinatorice kampanje in predsednice Društva za preučevanje rib Slovenije. Zatem so si pogledali dokumentarni film Upor na Donavi režiserja Roberta Eppleja, ki nazorno kaže zahtevnost boja proti gradnji hidroelektrarn. Dogodka so se udeležili tudi prebivalci sosednjih občin.

Domačin Franc Kosi, ki je z ženo uredil učno pot ob mrtvici, kjer vsako leto gostita veliko šolarjev in drugih navdušencev nad naravo, je povedal, kako je osvojil svet ob reki Muri: »Čisto naključno se je zgodilo, da me je ded peljal v lesenem čolnu po strugi. Star sem bil tri leta. V vodi je bil pilot, ki sva ga oplazila, dvignil sem noge in seveda padel v vodo. Že ded je bil veliko v naravi ob Muri, poznal je vse živali (ptice, ribe). Narava na tem območju Mure je še nedotaknjena. Elektrika je monopol, Dravskim elektrarnam pa je samo pomembno, da pridobijo čim več elektrike, ker to pomeni več dobička. Kaj se potem zgodi z lokalnim okoljem, je za njih »deveta briga«. Ne zavedamo se, kako hitro narava propada. Tak primer je Formin, kjer je prav tako hidroelektrarna. Tam podtalnica pod jezom povzroča sušo, nad jezom pa poplavlja hiše in kleti

Reka Mura je še zadnja velika prosto tekoča nižinska reka v Sloveniji, ki ni pregrajena s hidroenergetskimi jezovi ter skupaj z Dravo in Donavo tvori rečno žilo, dolgo več kot 1000 kilometrov.  Grozi ji uničenje s hidroenergetskimi jezovi. Trenutno poteka postopek celovite presoje vplivov na okolje za HE Hrastje-Mota. V okviru tega postopka je bilo izdelano okoljsko poročilo, katerega ugotovitev je, da bi poseg imel bistven vpliv (ocena D), kar pomeni, da ima poseg škodljive vplive na naravo, ki jih ni možno omiliti in je zato nesprejemljiv.

»Okoljsko poročilo je, čeprav ima oceno D, še vedno pomanjkljivo in po našem mnenju v določenih delih neustrezno presojano oz. ocenjeno. Pripombe na okoljsko poročilo imamo zlasti v delih o vplivu na podzemne vode (pitna voda), kmetijstvo, gozdarstvo in naravo. Vpliv posega pa ocenjujemo z oceno E – uničujoči vpliv, saj vplivov HE na rečni ekosistem ni mogoče izravnati. Gre za nepovratno uničenje reke in ekosistemskih storitev, ki jih rečni ekosistem zagotavlja zlasti lokalnemu prebivalstvu«, je na filmskem večeru povedala Andreja Slameršek.

Ekosistemske storitve so storitve, ki nam jih zagotavljajo ekosistemi in so pogoj za obstoj in preživetje človeka na našem planetu. Njihova ohranitev je ključna za prihodnji gospodarski in družbeni razvoj. Ekosistemske storitve nam daje narava, npr. pitno vodo, čisti zrak, rodovitna tla, les, opraševanje rastlin itn. Ohranjeni ekosistemi z visoko stopnjo biotske raznovrstnosti so naložba v našo prihodnost, saj je to tudi najbolj učinkovita zaščita pred naravnimi katastrofami in najbolj učinkovita prilagoditev na podnebne spremembe, ki se že dogajajo. Reka Mura ima izjemen potencial za revitalizacijo reke in s tem izboljšanje ekosistemskih storitev, kar bi tudi pomenilo rešitev okoljskih težav, ki trenutno pestijo Pomurje, zlasti zaradi človeških napak iz preteklosti. Gradnja hidroelektrarn na reki Muri bi za regijo pomenila zadnji udarec.

Po koncu filmske projekcije in debate so udeleženci podpisali peticijo za ohranitev reke Mure in poskusili lokalne izdelke. Na voljo so jim bili medica in medeni liker s cvetnim prahom Čebelarstva Šalamun iz Banovcev ter dobrote pekarne Krapec iz Veržeja, postrežene v košaricah iz ličja, ki so jih naredili v društvu Pomelaj iz Male Polane.

Filmski večeri po celotni regiji
Slovenski energetski lobi načrtuje gradnjo hidroelektrarne na reki Muri pri Hrastju - Moti. Mura je v Sloveniji razglašena za območje Nature 2000 in je tudi osrednji del načrtovanega čezmejnega petdržavnega Biosfernega območja Mura–Drava–Donava pod zaščito Unesca. Vlada je lani potrdila nominacijo slovenskega dela reke Mure.

Z gradnjo elektrarn bi trajno uničili edinstveni rečni ekosistem, kar je v nasprotju z evropsko naravovarstveno in vodno zakonodajo.

Vse o tem boste zvedeli na filmskih večerih za reko Muro, kjer bodo predavatelji opozorili na pomembnost naše reke Mure ter na izgubo naravnih vrednot in biološke pestrosti ob morebitni gradnji elektrarn, predstavili pa tudi alternativne energetske rešitve. Za konec si bomo ogledali dokumentarni film Upor na Donavi režiserja Roberta Eppla.

Filmski večeri v marcu so nadaljevanje filmske turneje za reko Muro, ki se je lanskega oktobra začela v Murski Soboti. Takrat so prijatelji Mure iz štirih držav – Slovenije, Avstrije, Hrvaške in Madžarske – sprejeli zaobljubo, da se bodo borili za prosto tekočo in živo reko Muro. Novembra 2016 se je turneja ustavila v Beltincih, zdaj pa nadaljuje svojo pot po 14 občinah v Pomurju, ki so del predlaganega biosfernega območja.

Vsi termini filmskih večerov:
  • Veržej, 3. marec ob 17.00, Kulturni dom
  • Dobrovnik, 4. marec ob 18.00, Kulturni dom
  • Ljutomer, 8. marec ob 18.00, Kulturni dom
  • Križevci pri Ljutomeru, 9. marec ob 18.00, sejna soba Občine
  • Razkrižje, 10. marec ob 18.00, Knjižnica Razkrižje
  • Apače, 16. marec ob 18.00, Kulturni dom
  • Črenšovci, 17. marec ob 18.00, Vaški dom Gornja Bistrica
  • Turnišče, 18. marec ob 17.00, nekdanji prostori NLB
  • Lendava, 22. marec ob 18.00, MKI Mansarda – A Padlas
  • Velika Polana, 23. marec ob 18.00, dvorana Doma krajanov
  • Šentilj, 24. marec ob 18.00, Grad Cmurek, Trate
  • Gornja Radgona, 25. marec ob 16.00, Mladinski center G. Radgona
  • Tišina, 30. marec ob 18.00, Raziskovalna postaja ZRC, Vrt tovarištva in spominov, Petanjci
  • Radenci, 31. marec ob 18.00, Dom starejših občanov DOSOR


Več v Kultura in izobraževanje