Na Ptujskem polju o tem, kako se lahko ob Dravi tudi sami zaščitijo pred poplavami
V prostorih Občine Markovci je potekal dogodek z naslovom »Kako se lahko tudi sami zaščitimo pred poplavami«
Prlekija-on.net, ponedeljek, 6. marec 2017 ob 08:54
Pred tablico, ki prikazuje, do kam je segla gladina Drave
Minuli konec tedna je v prostorih Občine Markovci potekal dogodek z naslovom »Kako se lahko tudi sami zaščitimo pred poplavami«, namenjen prebivalcem dela porečja Drave. Že pred tem pa so nevarnosti poplav in pomen samozaščite spoznavali učenci OŠ Markovci in v Novi vasi pri Markovcih postavili tudi tablico dosega visokih voda, ki mimoidoče opozarja, do kam lahko seže Drava. Do konca marca 2017 se bo v porečjih Dragonje, Kolpe, Bregane, Sotle, Drave in Mure odvilo 12 dogodkov, v sklopu katerih bodo partnerji projekta FRISCO1 (Ministrstvo za okolje in prostor RS, Direkcija RS za vode, Agencija RS za okolje, Uprava RS za zaščito in reševanje, Inštitut za hidravlične raziskave) občane in osnovnošolce seznanjali s samozaščitnimi in vzajemnimi ukrepi v primeru poplav. Poleg ostalih ukrepov namreč s svojo pripravljenostjo in pravilnim ukrepanjem k zmanjšanju škode ob poplavah veliko prispeva tudi vsakdo izmed nas.
Učenci 9. razreda OŠ Markovci so sodelovali na delavnici, skozi katero
so spoznali moč različnih vrst poplav in nekaj ključnih samozaščitnih
ukrepov. »Učence opozarjamo, da morajo poslušati navodila staršev in
učiteljev ter se v družini dogovoriti, kako bodo ravnali, če ob poplavi
ne bodo skupaj. Tako še posebej poudarjamo, da se poplavni vodi ne smejo
približevati ali se v njej celo igrati, saj na primer obstaja velika
nevarnost spodjedenih brežin, običajno pa tudi ne znamo ustrezno oceniti
moči poplavne vode in kaj nosi s seboj. Opozarjamo jih na to, da je
njihova 'naloga' predvsem ta, da med poplavami zaščitijo sebe, hkrati
pa, da imajo na voljo številko 112, kamor lahko v primeru ogroženosti
ali stiske pokličejo. To številko učenci običajno že poznajo, kar me
zelo veseli, manj pa se zavedajo, da tudi potem, ko se poplavna voda
umakne, nevarnost še ni mimo. Mi jih opomnimo, da na primer poplavljena
hrana in vrtnine niso užitni, da je potrebno upoštevati navodila glede
pitne vode, in da po poplavah še vedno obstaja nevarnost plazov«,
ključne ukrepe, za katere si želi, da si jih učenci zapomnijo, našteva
Jože Papež, vodarski strokovnjak iz podjetja Hidrotehnik, ki vodi
delavnice za učence v okviru dejavnosti Ministrstva za okolje in prostor
RS v okviru projekta FRISCO1. Zavedanju pomena poznavanja teh ukrepov
služijo tudi makete, ki jih na delavnici spoznavajo učenci: tako so
učenci OŠ Markovci aktivno sodelovali pri maketah, ki so ponazarjale
delovanje zadrževalnika visokih voda, vodozadrževalno in varovalno
funkcijo gozda ter plazenje tal, ki pogosto spremlja poplave. Ob maketi
kranjske stene oz. lesene kašte, zelene infrastrukture, ki je vpisana
tudi v register slovenske kulturne dediščine in torej plod slovenskega
znanja, so spoznali tudi okolju prijazno tehniko (iz rešetkasto
sestavljenih debel in kamna), ki se uporablja pri urejanju vodotokov in
sanaciji erozijskih žarišč ter pogojno stabilnih pobočij.
Po
delavnici, ki je izzvenela v slogu, pomagaj si sam in bog ti bo pomagal,
so se učenci odpravili do objekta v Novi vasi pri Markovcih, kjer so
postavili oznako dosega visokih voda, na kateri je datum 5.11.2012, in
ki vse mimoidoče opominja, do kam je takrat segla gladina Drave. Akcijo
označevanja dosega visokih voda po vsej Sloveniji že od leta 2014 vodita
Agencija RS za okolje in Zveza geografov Slovenije, v Novi vasi pri
Markovcih pa je bila v sklopu projekta FRISCO1 postavljena že 31.
tovrstna oznaka. Marjan Slana, lastnik objekta, na katerem je odslej
pritrjena oznaka visokih voda, je ob tej priložnosti učencem tudi
nazorno opisal takratno poplavo, medtem ko je članica Zveze geografov
Slovenije Tatjana Kikec poudarila namen oznak.
V nadaljevanju pa
so celovitemu predavanju o samozaščiti pred poplavami prisluhnili v
prostorih Občine Markovci zbrani prebivalci porečja Drave. Jože Papež,
vodarski strokovnjak podjetja Hidrotehnik, je uvodoma poudaril, da vode
niso zgolj poplave, in da moramo njihovo upravljanje obravnavati
celostno. Izpostavil je tudi leto dni staro, a slabo splošno znano
institucionalno spremembo, po kateri za izvedbo na področju upravljanja z
vodami skrbi Direkcija RS za vode, ne več Agencija RS za okolje (ARSO),
katere naloge med drugim ostajajo monitoring stanja voda, baze
podatkov, napovedovanje in opozarjanje. Mojca Sušnik (ARSO) je
predstavila hidrološke napovedi in opozorila, Mojca Zupan (Uprava RS za
zaščito in reševanje) pa konkretne samozaščitne in vzajemne ukrepe pred
in med poplavami ter po poplavah. Ukrepe, ki jih po prevladujočem mnenju
preslabo poznamo, je z opozorili na napačna ravnanja, s katerimi lahko
prebivalci sami povečamo poplavno škodo, dopolnil Jože Papež in med
drugim izpostavil nedovoljeno odlaganje različnih materialov v strugo in
na bregove strug, nedovoljeno poseganje v pretočne profile, neustrezne
premostitve in prepuste ter nevzdrževanje obrežne zarasti. Predstavitvam
je sledila zanimiva razprava, ki je prispevala k zbliževanju splošne
javnosti z institucijami s področja upravljanja z vodami in varstva pred
naravnimi nesrečami ter izpostavila pomen lokalnega znanja in izkušenj.
Dogodki so potekali v sklopu projekta FRISCO1, strateškega
projekta, katerega cilj je zmanjšati poplavno ogroženost na porečjih
Dragonje, Kolpe, Bregane, Sotle, Drave in Mure in se izvaja v okviru
Programa sodelovanja INTERREG V-A Slovenija – Hrvaška. Projekt je na
dogodku za prebivalce dela porečja Drave podrobneje predstavil Bojan
Jakopič (Ministrstvo za okolje in prostor RS), preostali slovenski
partnerji projekta FRISCO1 »S čezmejnim sodelovanjem do zmanjšanja
poplavne ogroženosti« pa so Agencija RS za okolje, Direkcija RS za vode,
Uprava RS za zaščito in reševanje ter Inštitut za hidravlične
raziskave. Poleg ozaveščevalnih dogodkov bodo rezultat projekta predvsem
skupna orodja, skupni modeli, skupne karte in skupni projekti Slovenije
in Hrvaške na šestih čezmejnih porečjih, konkretneje: izboljšane baze
podatkov za obvladovanje poplavne ogroženosti, čezmejno usklajene
študije celovitega obvladovanja poplavne ogroženosti, izboljšani
hidrološko hidravlični modeli, izboljšan model napovedovanja poplav,
izboljšane in čezmejno usklajene karte poplavne nevarnosti in
ogroženosti, priprava tehnične in upravne dokumentacije za gradbene
protipoplavne projekte ter nadgradnja sistema opozarjanja in
alarmiranja.