Na Ptujskem polju o tem, kako se lahko ob Dravi tudi sami zaščitijo pred poplavami

V prostorih Občine Markovci je potekal dogodek z naslovom »Kako se lahko tudi sami zaščitimo pred poplavami«

Prlekija-on.net, ponedeljek, 6. marec 2017 ob 08:54
Pred tablico, ki prikazuje, do kam je segla gladina Drave

Pred tablico, ki prikazuje, do kam je segla gladina Drave

Minuli konec tedna je v prostorih Občine Markovci potekal dogodek z naslovom »Kako se lahko tudi sami zaščitimo pred poplavami«, namenjen prebivalcem dela porečja Drave. Že pred tem pa so nevarnosti poplav in pomen samozaščite spoznavali učenci OŠ Markovci in v Novi vasi pri Markovcih postavili tudi tablico dosega visokih voda, ki mimoidoče opozarja, do kam lahko seže Drava. Do konca marca 2017 se bo v porečjih Dragonje, Kolpe, Bregane, Sotle, Drave in Mure odvilo 12 dogodkov, v sklopu katerih bodo partnerji projekta FRISCO1 (Ministrstvo za okolje in prostor RS, Direkcija RS za vode, Agencija RS za okolje, Uprava RS za zaščito in reševanje, Inštitut za hidravlične raziskave) občane in osnovnošolce seznanjali s samozaščitnimi in vzajemnimi ukrepi v primeru poplav. Poleg ostalih ukrepov namreč s svojo pripravljenostjo in pravilnim ukrepanjem k zmanjšanju škode ob poplavah veliko prispeva tudi vsakdo izmed nas.

Učenci 9. razreda OŠ Markovci so sodelovali na delavnici, skozi katero so spoznali moč različnih vrst poplav in nekaj ključnih samozaščitnih ukrepov. »Učence opozarjamo, da morajo poslušati navodila staršev in učiteljev ter se v družini dogovoriti, kako bodo ravnali, če ob poplavi ne bodo skupaj. Tako še posebej poudarjamo, da se poplavni vodi ne smejo približevati ali se v njej celo igrati, saj na primer obstaja velika nevarnost spodjedenih brežin, običajno pa tudi ne znamo ustrezno oceniti moči poplavne vode in kaj nosi s seboj. Opozarjamo jih na to, da je njihova 'naloga' predvsem ta, da med poplavami zaščitijo sebe, hkrati pa, da imajo na voljo številko 112, kamor lahko v primeru ogroženosti ali stiske pokličejo. To številko učenci običajno že poznajo, kar me zelo veseli, manj pa se zavedajo, da tudi potem, ko se poplavna voda umakne, nevarnost še ni mimo. Mi jih opomnimo, da na primer poplavljena hrana in vrtnine niso užitni, da je potrebno upoštevati navodila glede pitne vode, in da po poplavah še vedno obstaja nevarnost plazov«, ključne ukrepe, za katere si želi, da si jih učenci zapomnijo, našteva Jože Papež, vodarski strokovnjak iz podjetja Hidrotehnik, ki vodi delavnice za učence v okviru dejavnosti Ministrstva za okolje in prostor RS v okviru projekta FRISCO1. Zavedanju pomena poznavanja teh ukrepov služijo tudi makete, ki jih na delavnici spoznavajo učenci: tako so učenci OŠ Markovci aktivno sodelovali pri maketah, ki so ponazarjale delovanje zadrževalnika visokih voda, vodozadrževalno in varovalno funkcijo gozda ter plazenje tal, ki pogosto spremlja poplave. Ob maketi kranjske stene oz. lesene kašte, zelene infrastrukture, ki je vpisana tudi v register slovenske kulturne dediščine in torej plod slovenskega znanja, so spoznali tudi okolju prijazno tehniko (iz rešetkasto sestavljenih debel in kamna), ki se uporablja pri urejanju vodotokov in sanaciji erozijskih žarišč ter pogojno stabilnih pobočij.

Po delavnici, ki je izzvenela v slogu, pomagaj si sam in bog ti bo pomagal, so se učenci odpravili do objekta v Novi vasi pri Markovcih, kjer so postavili oznako dosega visokih voda, na kateri je datum 5.11.2012, in ki vse mimoidoče opominja, do kam je takrat segla gladina Drave. Akcijo označevanja dosega visokih voda po vsej Sloveniji že od leta 2014 vodita Agencija RS za okolje in Zveza geografov Slovenije, v Novi vasi pri Markovcih pa je bila v sklopu projekta FRISCO1 postavljena že 31. tovrstna oznaka. Marjan Slana, lastnik objekta, na katerem je odslej pritrjena oznaka visokih voda, je ob tej priložnosti učencem tudi nazorno opisal takratno poplavo, medtem ko je članica Zveze geografov Slovenije Tatjana Kikec poudarila namen oznak.

V nadaljevanju pa so celovitemu predavanju o samozaščiti pred poplavami prisluhnili v prostorih Občine Markovci zbrani prebivalci porečja Drave. Jože Papež, vodarski strokovnjak podjetja Hidrotehnik, je uvodoma poudaril, da vode niso zgolj poplave, in da moramo njihovo upravljanje obravnavati celostno. Izpostavil je tudi leto dni staro, a slabo splošno znano institucionalno spremembo, po kateri za izvedbo na področju upravljanja z vodami skrbi Direkcija RS za vode, ne več Agencija RS za okolje (ARSO), katere naloge med drugim ostajajo monitoring stanja voda, baze podatkov, napovedovanje in opozarjanje. Mojca Sušnik (ARSO) je predstavila hidrološke napovedi in opozorila, Mojca Zupan (Uprava RS za zaščito in reševanje) pa konkretne samozaščitne in vzajemne ukrepe pred in med poplavami ter po poplavah. Ukrepe, ki jih po prevladujočem mnenju preslabo poznamo, je z opozorili na napačna ravnanja, s katerimi lahko prebivalci sami povečamo poplavno škodo, dopolnil Jože Papež in med drugim izpostavil nedovoljeno odlaganje različnih materialov v strugo in na bregove strug, nedovoljeno poseganje v pretočne profile, neustrezne premostitve in prepuste ter nevzdrževanje obrežne zarasti. Predstavitvam je sledila zanimiva razprava, ki je prispevala k zbliževanju splošne javnosti z institucijami s področja upravljanja z vodami in varstva pred naravnimi nesrečami ter izpostavila pomen lokalnega znanja in izkušenj.

Dogodki so potekali v sklopu projekta FRISCO1, strateškega projekta, katerega cilj je zmanjšati poplavno ogroženost na porečjih Dragonje, Kolpe, Bregane, Sotle, Drave in Mure in se izvaja v okviru Programa sodelovanja INTERREG V-A Slovenija – Hrvaška. Projekt je na dogodku za prebivalce dela porečja Drave podrobneje predstavil Bojan Jakopič (Ministrstvo za okolje in prostor RS), preostali slovenski partnerji projekta FRISCO1 »S čezmejnim sodelovanjem do zmanjšanja poplavne ogroženosti« pa so Agencija RS za okolje, Direkcija RS za vode, Uprava RS za zaščito in reševanje ter Inštitut za hidravlične raziskave. Poleg ozaveščevalnih dogodkov bodo rezultat projekta predvsem skupna orodja, skupni modeli, skupne karte in skupni projekti Slovenije in Hrvaške na šestih čezmejnih porečjih, konkretneje: izboljšane baze podatkov za obvladovanje poplavne ogroženosti, čezmejno usklajene študije celovitega obvladovanja poplavne ogroženosti, izboljšani hidrološko hidravlični modeli, izboljšan model napovedovanja poplav, izboljšane in čezmejno usklajene karte poplavne nevarnosti in ogroženosti, priprava tehnične in upravne dokumentacije za gradbene protipoplavne projekte ter nadgradnja sistema opozarjanja in alarmiranja.


Več v Kultura in izobraževanje