Peticijo za ohranitev reke Mure podpisal tudi župan občine Dobrovnik

V soboto je v Dobrovniškem Domu kulture potekal filmski večer, ki ga v marcu izvajajo v kampanji Rešimo Muro – NE HE Hrastje-Mota pod okriljem Svetovne organizacije za naravo (WWF), Zveze društev Moja Mura in Društva za preučevanje rib Slovenije (DPRS). Dogodka sta se udeležila tudi župan občine Dobrovnik Marjan Kardinar in direktor WWF Adria Martin Šolar. V uvodnem govoru je župan Kardinar povedal, da je »zelo pomembno imeti rad naravo in biti soodgovoren za okolje, v katerem živimo. Nekoč ni bilo ekstremnih padavin in ni bilo ekstremne suše. Žal mi je, da se o tem ne začnemo strokovno ukvarjati in se ne pogovarjamo. Najprej se moramo odločiti, ali želimo imeti reko Muro živo. To pomeni, da moramo imeti kapacitete vode, kakršna je bila pred 30 ali 100 leti. Za dosego tega cilja se moramo odgovorno pogovarjati. Voda je vir življenja. Potrebno je tudi zagotoviti namakanje kmetijski površin, zato je vodo treba ustaviti, za kar je potrebno najti najboljšo rešitev s strokovnjaki. Sam sem na Muro močno navezan, tam sem se praktično rodil in naučil plavati.«

Dogodka se je udeležil tudi direktor WWF Adria Martin Šolar in med drugim povedal: »Tukaj smo zaradi Mure. Mure, ki je biser in del slovenskega zaklada v tej naši lepi državi. Seveda WWF podpira kampanjo in želi Muro ohraniti kot prosto tekočo reko. Zelo se zavzemamo za integralno upravljanje reke Mure. Naša želja je strokovni dialog. Mi smo proti HE Hrastje-Mota. Skozi pameten pristop želimo pripeljati evropske projekte za integralno upravljanje Mure, ki bi reko ohranili. Kot taka nam vsem pomeni veliko.« Omenil je tudi svojo izkušnjo z Bleda in okolice: »Hidroenergetski sektor je zgolj iz lastnih interesov »forsiral« novo akumulacijo Save Dolinke tik ob Bledu. Problem je, da energetiki velikokrat ne razmišljajo o ničemer drugem, kakor o čistem dobičku iz energije, in pozabljajo na vse to, o čemer se mi danes pogovarjamo. Težava je, da gledajo tako ozko. Mislim, da Mura brez HE lahko prinese dobre rešitve tem krajem.«

Reka Mura je še zadnja velika prosto tekoča nižinska reka v Sloveniji, ki ni pregrajena s hidroenergetskimi jezovi ter skupaj z Dravo in Donavo tvori rečno žilo, dolgo več kot 1000 kilometrov.  Grozi ji uničenje s hidroenergetskimi jezovi. Trenutno poteka postopek celovite presoje vplivov na okolje za HE Hrastje-Mota. V okviru tega postopka je bilo izdelano okoljsko poročilo, katerega ugotovitev je, da bi poseg imel bistven vpliv (ocena D), kar pomeni, da ima poseg škodljive vplive na naravo, ki jih ni možno omiliti in je zato nesprejemljiv.

»Okoljsko poročilo je, čeprav ima oceno D, še vedno pomanjkljivo in po našem mnenju v določenih delih neustrezno presojano oz. ocenjeno. Pripombe na okoljsko poročilo imamo zlasti v delih o vplivu na podzemne vode (pitna voda), kmetijstvo, gozdarstvo in naravo. Vpliv posega pa ocenjujemo z oceno E – uničujoči vpliv, saj vplivov HE na rečni ekosistem ni mogoče izravnati. Gre za dokončno uničenje reke in ekosistemskih storitev, ki jih rečni ekosistem zagotavlja zlasti lokalnemu prebivalstvu«, je na filmskem večeru povedala Andreja Slameršek.

Po filmski projekciji in debati so udeleženci podpisali peticijo za ohranitev reke Mure. Peticijo je podpisal tudi župan občine Dobrovnik. Dogodek so sklenili ob pokušini lokalnih izdelkov. Na voljo so bili medica in medeni liker s cvetnim prahom Čebelarstva Šalamun iz Banovcev, dobrote pekarne Krapec iz Veržeja, postrežene v košaricah iz ličja, ki so jih naredili v društvu Pomelaj iz Male Polane, pecivo gospe Mari Sabo iz Turističnega društva TKD Močvirski tulipan Radmožanci/Harangvirág TME Radamos ter vino domačinov.

V sredo, 8. marca, bo film predvajan v Ljutomeru, sledita občini Križevci in Razkrižje.