Filmski večer za reko Muro v Gradu Cmurek privabil tudi številne iz Avstrije

V petek, 24. marca, so v kampanji Rešimo Muro - NE HE Hrastje-Mota izvedli filmski večer za reko Muro v Gradu Cmurek v Tratah. S sodelovanjem z Muzejem norosti Trate se je vabilu na dogodek odzvalo tudi lepo število prebivalcev iz sosednje države Avstrije. V ta namen so povabili tolmača, Reinharda Paddingerja, ki je prav tako dolgoletni borec za reko Muro.

Najprej je prisotne pozdravil župan Štefan Žvab, ki je izrazil svoje navdušenje nad dogodkom: »Zelo smo počaščeni, da smo danes dobili takšen obisk. Sam osebno in občina Šentilj se zavzemamo, da ohranimo to naravno porečje reke Mure in ustanovitev Biosfernega območja. Vemo, da v porečju reke Mure živi veliko raznovrstnih živali in rastlin, in zavedamo se, da bi vsakršni poseg v to območje pomenil katastrofo. Zato se bomo še naprej zavzemali, da ohranimo to porečje. Vsi strateški plani občine so usmerjeni v smer trajnostnega razvoja in v razvoj turizma. Osebno sem vpleten v skupino, ki si želi pospešiti, da bi Biosferno območje zaživelo. Prepričan sem, da bomo s takim odnosom, s takim delom in s takim pristopom uspeli tisto, kar je tudi za nas krajane najbolj pomembno. Ne želimo si betonskega okolja. Želimo si narave. Še enkrat se zahvaljujem za obisk, kajti s takim pristopom bomo ohranili, kar so nam predniki zapustili in prepričan sem, da bomo s skupnimi močmi dosegli, kar si želimo in da bomo trajnostno razmišljali v prihodnje.« Župan je podpisal tudi peticijo.

Prisotne je nagovoril še zaščitnik in privrženec reke Mure, ustanovni član Muzeja norosti Trate in vodja ribiško-čuvajske službe Sladkovrškega ribiškega okoliša inž. Boris Bezjak: »Reka Mura je v teh krajih vedno predstavljala motivacijo za poseljevanje. O tem pričajo sledovi velikega števila ribnikov in arheoloških najdb, ki segajo vse do kamene dobe. Reka je skozi tisočletja zagotavljala osnovno preživetje, ljudje so bili z njo tesno povezani. Vendar so se časi spremenili. Potrebe in razvoj človeštva, v prepričanju človeške nadvlade, so naravne vire, ki predstavljajo čezgeneracijske varovalke za preživetje, potisnili v ozadje in ustvarili prepričanje, da imamo vse pod nadzorom in da osnovnih virov za prihodnje rodove ni potrebno ohraniti. Na srečo na mejnem delu reke Mure pod nami do tega ni prišlo. Še imamo nekaj priložnosti, da prihranimo nekaj za prihodnje rodove. O življu v reki Muri je bilo povedanega že veliko, a očitno bomo morali povedati še več. Argumenti o izjemni biodiverziteti ob in v reki Muri so se nam v zadnjih letih predočili sami. Le tisti, ki je določen čas preživel z njo, spozna in uzre njeno izjemno bogastvo, le tisti sčasoma razume neposredno povezanost favne in flore. Tisti, ki jo je spoznal, razume, da je njena raznovrstnost življa pričevalec zdravega okolja, bolj kot bodo to lahko kadar koli pokazala okoljska poročila.

O onesnaženosti podtalnice Apaškega polja, ki je povezano s preteklimi škodljivimi ravnanji, ni bilo veliko napisanega. To je nenavadno, saj gre za osnovno potrebo prebivalstva - to je potreba po pitni vodi. Znano dejstvo je, da bo očiščenje podtalnice na tem območju trajalo 200 let. Toliko traja, da se podtalnica zamenja. Pri tem pa je ključnega pomena to, da je Mura prosto tekoča. Saj lahko le prosto tekoča reka vodo podtalno čisti.« se je dotaknil tudi problematike, ki jo čutijo ljudje ob Muri in dokončal misel: »Čas je, da poprimemo za delo in dobro razmislimo, kdo in kako upravljajo z našo skupno dediščino, z našim bogastvom. Saj reka Mura za nas domačine neodvisno od nestabilnega geopolitičnega dogajanja in jasnih kapitalskih interesov zagotavlja dejansko premoženje ljudi in nam daje možnost za preživetje tudi v kriznih razmerah.«

Po nagovoru gostov je sledilo predavanje Andreje Slameršek, koordinatorice kampanje Rešimo Muro in predsednice Društva za preučevanje rib Slovenije (DPRS). Povedala je: »Predstavniki DEM so na novinarski konferenci ob svetovnem dnevu voda povedali, da na mejni Muri še vedno načrtujejo 6 HE. Za umeščanje teh 6 HE na Muro se dogovarjajo z avstrijsko družbo Energie Steiermark. Z njimi bi si delili lastništvo in dobiček. Če bomo hoteli obvarovati mejno Muro pred temi škodljivimi posegi, se bomo Avstrijci in Slovenci morali nujno povezati in združiti moči.«

Po debati so filmski večer sklenili s pogovorom ob lokalnih dobrotah Turistične kmetije Dreier iz Spodnje Velke, ob kozarcu soka Eko kmetije Kasaš iz Lendave in modrega pinota Vinogradništva Lipovec iz Radomerščaka.

Filmski večer je koristil tudi medsebojnemu povezovanju obeh držav, Slovenije in Avstrije, v boju proti gradnjam novih hidroelektrarn na reki Muri.