Pripravili so delavnico za
osnovnošolce, kateri so se pridružili učenke in učenci
Osnovne
šole Janka Ribiča Cezanjevci z učiteljico
Manjo Gospodarič. Učenci so s svojim znanjem na področju
zelišč in zdravilnih rastlin izvajalke delavnice
prijetno presenetili. Poleg odlične pokušine dobrih in zdravih
izdelkov, so se učenci podrobneje seznanili z nekaterimi zdravilnimi
zelišči, njihovo uporabo, ter kdaj jih nabiramo in katere dele
rastline uporabljamo za čaj, namaz, obkladke ali kopeli. Pripravili
so tudi čemažev in korenčkov namaz ter domač bezgov in melisin
sok.
V popoldanski delavnici je gospa
Danica podrobneje predstavila nekaj znanih in zelo zdravilnih
rastlin. V nadaljevanju je tako strnjenih nekaj koristnih informacij.
Glog je dober predvsem
za želodec, živce, srce itd. Pri
gabru nabiramo korenine in listje. Nabira se od
meseca marca do junija. Zdravilen je za astmo, kri, ureja prebavo,
zdravi rane in ture. Čaj iz poparka listov gabra pa je za obkladke
pri zvinih in zlomih. Pri
njivski preslici je opozorila, da je ne smemo zamenjati za močvirsko preslico!
Navadna preslica pa je zelo dobra za zdravljenje angine, driske,
izpuščaje, jetra, ledvice, rakasta obolenja, slabokrvnost itd.
Njivsko preslico uporabimo za pripravo čaja, kateremu zmešamo še
sok iz pelina.
Regrat je primeren pri sladkorni bolezni, saj bi naj sladkorni bolniki vsak
dan pojedli en list regrata. Pri regratu se uporablja cvet, listi
(pred cvetenjem) in korenine, katere nabiramo jeseni. Regrat zdravi
slab apetit, hemoroide, jetra, kri, protin, zlatenico, ureja prebavo,
itd. Spomladi, ko želimo razstrupiti svoje telo, je najboljše, če
pijemo čaj iz regratovih cvetov in listov. Iz regrata se naredi tudi
zelo dober in zdravilen med, za katerega je gospa Danica Makoter
izdala tudi recept:
Za regratov med ali sirup potrebujemo:400 g regratovih cvetov
½ litra vode
3 pomaranče
2 limoni
1 kg sladkorja
Cvetove regrata prelijemo z vodo, dodamo olupljene in narezane pomaranče in limono. Vse skupaj pustimo rahlo vreti približno pol ure in nato predimo. Dodamo sladkor in skuhamo v gost sirup. Sirup nalijemo v kozarce zapremo in pokrijemo da se ohladi.
Trpotec je
zelo dober za žile, jetra, blaži kašelj, mehur, ter ženske
bolezni. Nabirajo se listi trpotca in sicer od maja do avgusta. Iz
trpotca si lahko skuhamo tudi juho.
Jagodnik ali
gozdna jagoda je boljša kot domača vrtna jagoda, a sta obe
zdravilni. Nabiramo mlade liste (od maja do junija) iz katerih
skuhamo čaj. Zdravi astmo, drisko, hemoroide, jetra, kamne, kašelj,
kri, krvni obtok, ledvice, protin, rahitis, revmatizem, zlatenica.
Čaji so najboljši v mešanici z robidovimi listi, šentjanževko in
šetrajem.
Pri
mladi
malini nabiramo vršičke in jih posušimo iz
katerih potem skuhamo čaj. Listi se nabirajo maja in junija. Čaj iz
malinovih listov zapira - zdravi drisko, kožne bolezni in se
uporablja kot nadomestek pravega čaja.
Pri
marjetici nabiramo cvetove za solato, z
cvetovi marjetic pa lahko tudi dekodiramo narezke, sladice, sokove
in aperitive. Nabiramo lahko tudi liste in korenine. Marjetica
zdravi, kri, nespečnost, pljuča, za prehlade, ženske bolezni. Čaju
dodamo še regratove cvetove.
Iz
melise lahko pripravimo zelo dober zdravilen sok ali čaj. Melisin čaj
pomirja, proti glavobolom, blaži krče, migrene, ureja prebavo,
dobra je tudi za zobe in ustno votlino. Nabiramo pa tudi cvetove
melise in sicer od julija do avgusta.
Imamo več vrst
mete.
Najboljša je navadna meta. Nabiramo liste od maja do avgusta. Meta
zdravi bolečine in krče v trebuhu, želodčne težave, nespečnost,
blaži glavobole, revmo, vetrove in umirja živce.
Pri
brezi se nabirajo mladi listi, ki jih posušimo in
iz njih skuhamo čaj. Prav tako pa si iz brezovih listov lahko
naredimo tudi šampon, ki preprečuje izpadanje las, lasje pa
postanejo tudi močnejši. Gospa Danica je omenila tudi, da ima breza
zelo veliko energije, zato bi morali vsake toliko časa objeti
kakšno brezo in si zaželeti da od nje dobimo energijo, da ne bi
zboleli itd.
Kamilica je že od nekdaj zelo znana zdravilna rastlina. Zdravi trebušne
težave, hemoroide, histerijo, izpuščaje, uporablja se tudi za
izpiranje gnojnih in vnetih oči.
Mlado
vrbovo
skorjo naberemo, obelimo, naribamo in
posušimo. Tako posušena vrbova skorja je zelo dobra in uporabna za
kopeli in deluje kot antibiotik. Predvsem pomaga pri hemoroidih.
Pri uporabi vseh zdravilnih
rastlin in zelišč pa je potrebno vedeti to, da se več kot 2 tedna
ne sme uporabljati ena in ista mešanica zdravilnih rastlin za čaje.
»Zdravljenje« z čaji je potrebno po dveh tednih prekiniti vsaj za
en teden.
Gospa Danica je omenila in
pokazala še par drugih zdravilnih rastlin kot so: žajbelj, kislica,
česen, čebula, peteršilj, šetraj, praprot, oljna repica, mrtva
kopriva, divji kostanj, ameriški slamnik, ingver, hren, rdeča pesa,
ognjič, navadni rman, šentjanževka, bela omela, čemaž, badelj,
jerebika, jesen.
Skratka skoraj vsaka rastlina je
zdravilna oz. vsaj del rastline je uporaben v zdravilne namene.
Ker pa se večina teh zdravilnih
rastlin uporablja v kulinariki za razne namaze, omake, solate,
dodatke k jedem... so predstavnice sekcije za ohranitev kulturne
dediščine pripravile tudi degustacijo, in sicer namaze iz čemaža,
iz paprike, orehov namaz z medom in namaz z drobnjakom. Prav tako so
pripravile sok iz melise in bezga.
Na delavnici »Za vsako bolezen
rožca raste« so udeleženci tako spoznali in izvedeli zelo veliko
zanimivih in uporabnih informacij ter napotkov za nekatere najbolj
znane in razširjene zdravilne rastline.
Vabljeni pa tudi sicer, da se
udeležite vsebinsko raznolikih in brezplačnih aktivnosti in/ali se
pridružite v času uradnih ur na Ormoški cesti 22, v Ljutomeru.
Veseli bodo tudi novih idej in pobud.
Projekt podpira Evropski socialni
sklad, Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake
možnosti ter lokalne skupnosti. Izvajamo ga v sodelovanju s
Slovensko filantropijo, Hišo sadeži družbe Murska Sobota, Zavodom
Vitica in Mozaikom.
Tekst: Petra Cvetko
Foto: Luka Rudolf