Pomagala bi vsakomur, ne le sodelavcu!

Med 34 izjemnih posameznikov, ki so ob letošnjem dnevu policije, na slovesnem sprejemu v Tacnu, iz rok generalnega direktorja Policije Marjana Fanka in državnega sekretarja na Ministrstvu za notranje zadeve Boštjana Šefica, prejeli posebna priznanja za svoja hrabra in požrtvovalna dejanja, sta tudi policista PP Gornja Radgona Robertto Bevk in Miha Petek. Slednja sta namreč rešila sodelavca, ki ga je zadela srčna kap in mu je grozila smrt. Gre sicer za vrstnika (42), ki sta na policiji že več kot polovico svojih življenj, katerima to ni prvo tovrstno priznanje, saj sta oba bila nagrajena tudi lani. Miha je namreč, skupaj s kolegico iz PP Gornja Radgona, Sandro Žižek, prejel medaljo za požrtvovalnost, ker sta se izkazala z reševanjem domačinke in narasle reke Mure. Enako je tudi Robertto lani prejel medaljo za dosežke med migrantsko krizo, iz druge polovice leta 2015.

Narava policijskega dela je izjemno zahtevna in lahko vpliva tudi na zdravje policistov. Eden težjih primerov je zagotovo, ko pomoč potrebuje sodelavec v delovnem času. In prav to se je zgodilo policistoma Roberttu Bevku in Mihu Petku. Na dežurno številko policijske postaje je poklical sodelavec s terena in povedal, da se počuti zelo slabo, da v levi roki čuti mravljince ter da ga duši. Robertto in Miha sta se nemudoma odzvala in se odpeljala na pomoč. Ko sta ga našla, je bil v zelo slabem stanju, zato sta ga brez pomišljanja z intervencijsko vožnjo takoj odpeljala v zdravstveni dom, kamor sta pred tem že sporočila, da policist nujno potrebuje pomoč. Reševalci so ga takoj prepeljali v Maribor na nujno operacijo, saj je utrpel srčni infarkt. Hitra pomoč kolegov in splet okoliščin sta policistu rešila življenje – infarkt se namreč pogosto konča s smrtjo. Policista Robertto Bevk in Miha Petek tako zaradi svojega preudarnega, hitrega in učinkovitega ravnanja prejmela medalji policije za požrtvovalnost.

S sodelavcem se je vse dobro končalo in je spet z njimi v službi
Bilo je sicer v ponedeljek, 21. novembra lani, okoli 12,45 ure, ko se je na Policijsko postajo Gornja Radgona, kamor se je peljal s terena, oglasil sodelavec s prošnjo za pomoč. In samo prisebnosti in hitri odločitvi dveh policistov omenjene policijske postaje, sicer pomočniku komandirja Roberttu Bevku in lokalnemu policistu-kriminalisti Mihi Petku gre zahvala, da je njun kolega in sodelavec še med živimi. "Klic na pomoč je prišel iz bližine, iz le nekaj kilometrov oddaljenih Šratovcev, kamor sva nemudoma odhitela. Ko sva ga zagledala je bilo jasno, da moramo hiteti. Najtežje se je bilo odločiti, ali čakati na reševalca ali pa ga peljati s službenim policijskim vozilom. Odločila sva se za slednje in v tem času so nas v zdravstvenem domu že čakali reševalci, ki so potem opravili svoje delo", nam pove Miha Petek, ki je policist že 24 let. Skupaj s prijateljem Roberttom sta vesela in zadovoljna, da se je s sodelavcem vse dobro končalo in je spet z njimi v službi.

"To je pač naša služba, torej tudi reševanje ljudi. Enako bi gotovo naredil vsak državljan, ne glede komu je pomoč potrebna. Res je sicer, da je v tem primeru bilo nekoliko drugače, saj sva reševala prijatelja, ki ga vsak dan srečujemo. V vsakem trenutku sva se v trenutku dobro odločila in enako bi storila vedno ko je to potrebno", sta oba ostala skromna in se kmalu po našem pogovoru odpravila novim nalogam naproti. In mogoče bo spet komu potrebna pomoč, saj nesreče in tragedije nikoli ne počivajo. Sicer pa je na PP Gornja Radgona, podobno kot tudi sploh v Pomurju, veliko policistov, ki so v zadnjih letih prejeli različna priznanja za svoje požrtvovalno delo in hrabrost. Poleg Miha, Robertta in Sandre, kaže omeniti še Simona Šipka, ki je iz hiše na Gibini-Razkrižju pred ognjenimi zublji, rešil domačina. Še več je podobnih lepih gest policistov, a si jih državljani zapomnimo predvsem po represivnih opravkih, ko morajo koga obravnavati zaradi prekrška ali kaznivega dejanja. Toda, kot sami pravijo, policisti "imajo trdo kožo"...