Kar 152 jih je darovalo kri, Jože Pajek že stotič
V Gornji Radgoni so pripravili tradicionalno poletno krvodajalsko akcijo
Jože Pajek in Silva Vračko
Poletni čas počitnic in dopustov je običajno kritičen, ko gre za rezerve krvne plazme, ki je prav v tem času še bolj potrebna zaradi povečanega števila prometnih nesreč. Zato je dobrodošel vsak posamezni krvodajalec, ki se udeleži krvodajalskih akcij, in ki s svojo za življenje najpomembnejšo tekočino rešuje življenja drugih. Tako so zadovoljni tudi na Območnem združenju Rdečega križa Slovenije Gornja Radgona, ki je v radgonski osnovni šoli pripravilo tradicionalno poletno-počitniško krvodajalsko akcijo. Skupaj se je udeležilo natanko 152 krvodajalcev (prvi dan 59, drugi 93), ki so tako darovali med 60 in 70 litrov dragocene tekočine. Čeprav so s tem zadovoljni, bi krvodajalcev bilo še več, če pred nedavnim ne bi imeli akcije v podjetju Arcont, kjer je največ krvodajalcev najbrž v celem Pomurju, akcijo so imeli tudi za občino Radence, naslednja akcija na radgonskem območju pa bo v Osnovni šoli Apače, v sredo, 16. avgusta, od 7.30 naprej, kjer tudi pričakujejo dobro stotnijo prostovoljnih krvodajalcev.
Zanimivo je, da se je tokratne krvodajalske akcije v Gornji Radgoni,
podobno kot skoraj vseh v preteklosti, udeležil tudi 62-letni upokojenec
Jože Pajek iz Zbigovcev, ki je stotič daroval kri. Prvič se je to
zgodilo pred 43 leti, davnega leta 1974, ko je bil v JLA, nato pa skozi v
Gornji Radgoni in murskosoboški bolnišnici. Ob tej prtiložnosti se mu je
zahvalila in čestitala predsednica OZ RKS Gornja Radgona Silva Vračko.
Pajek je sicer deset let bil zaposlen v nekdanji Opekarni v Gornji
Radgoni, nato pa še 32 let, do upokojitve, v Arcontu (prej Avtoradgona),
še danes pa je izjemno aktiven v številnih društvih, predvsem pri
gasilcih, upokojencih, rdečemu križu ipd. Sam je izračunal, da bo,
glede na svojo starost in ob tem, da je še danes zelo zdrav, kri lahko
daroval najmanj še 12 krat... Na radgonskem območju so poleg njega
največkrat darovali kri še: Franc Šibrat iz Lutvercev (121), Anton Misja z Radenskega Vrha (110), Andrej Fišinger iz Podgrada (104) itd.
V Sloveniji je darovanje krvi prostovoljno, anonimno in brezplačno že od leta 1953. Krvodajalstvo je humano dejanje s katerim zdrav človek daruje del sebe, da bi pomagal drugemu. Krvodajalci z dajanjem krvi zagotavljajo in omogočajo nemoteno delovanje zdravstva. Zato je potrebno poudariti pomen krvodajalstva v družbi in oddati zahvalo vsem krvodajalcem in organizatorjem krvodajalstva za njihovo solidarnost in nesebičnost pri zagotavljanju zadostne količine varne krvi, ki rešujejo življenja. Kljub izrednemu napredku medicine, danes še vedno ni na voljo umetne krvi. Edini vir krvi kot nenadomestljivega zdravila je zdrav človek. Ko potrebujemo kri kot zdravilo, smo odvisni od krvodajalcev in zadostnih zalog krvi. Krvodajalstvo je torej humano dejanje, ki temelji na načelih prostovoljnosti, brezplačnosti in anonimnosti.
Krvodajalec je lahko vsaka zdrava oseba stara od 18 do 65 let, ki tehta najmanj 50 kg. Ženske lahko dajo kri vsake 4 mesece, moški vsake 3 mesece. Pred dajanjem krvi krvodajalca pregleda zdravnik in na podlagi določenih kriterijev se odloči ali ta lahko da kri ali ne. Zavrnitev krvodajalca je lahko začasna ali trajna. Kri nikoli ne smejo dati osebe, okužene z virusom HIV, in njihovi spolni partnerji; osebe, ki so si kadar koli vbrizgavale droge; moški, ki so imeli spolne odnose z drugimi moškimi; osebe, ki za spolne odnose prejemajo plačilo ali drogo in osebe, okužene z virusom zlatenice (hepatitis B in C). Začasna zavrnitev je možna v primeru slabega počutja, slabokrvnosti, jemanja antibiotika v zadnjih dveh tednih, virusne ali bakterijske okužbe, neurejenega krvnega pritiska in drugih vzrokov po presoji zdravnika. Pred dajanjem krvi se morate počutiti zdravi. Nikakor na odvzem ne pridite tešči, pojejte nemasten obrok npr. kruh z marmelado, keks, čaj, sadni sok ali kavo. Z dajanjem krvi ne sme biti ogroženo zdravje krvodajalca temveč mora biti zagotovljena njegova varnost. Istočasno mora biti zagotovljena varnost bolnika, ki bo prejel vašo kri ali krvni pripravek pridobljen iz odvzete krvi.
Potrebno je veliko krvi
V Sloveniji vsak delovni dan potrebujemo kri od 350 do 400 krvodajalcev, vsakih pet minut pa nekdo potrebuje kri, pravijo pri Rdečem križu Slovenije (RKS), nacionalnem organizatorju krvodajalskih akcij, kjer so že dosegli tudi letni rekord - 105 tisoč krvodajalcev. V poletnih dnevih, tednih in mesecih, ko se čuti pohajanje zalog krvi, RKS in Zavod RS za transfuzijsko medicino, pozivajo krvodajalce k darovanju krvi, zlasti tiste s krvnimi skupinami, ki jih najmbolj primanjkuje. "Krvodajalstvo pokriva vse potrebe po krvi in krvnih derivatih, a kljub vsemu je dobro opozoriti, naj se ljudje rednih krvodajalskih akcij še naprej udeležujejo", poudarjajo na oddelku za preskrbo s krvjo na Zavodu RS za transfuzijsko medicino, kjer opozarjajo, da bi se število krvodajalcev lahko nekoliko znižalo še v dopustniškem avgustu. Zato je pomembno, da krvodajalci prihajajo redno, ker se tu in tam pojavljajo povečane potrebe, denimo pri zaporednih operacijah jeter ali srca.
Za kritje potreb slovenskega zdravstva na leto potrebujemo od 95 do 100 tisoč krvodajalcev, to pa pomeni 45.000 litrov krvi. Da bi zavarovali bolnika in tudi krvodajalce, obstajajo nekatere omejitve. Največ krvodajalcev zavrnejo zaradi premajhne vsebnosti hemoglobina, krvi pa ne morejo darovati dekleta, lažja od 50 kilogramov. Vsem, ki do zdaj krvi še niso dali, strokovnjaki svetujejo, naj na odvzemna mesta pridejo že zaradi preventivnega pregleda. Kdor hoče darovati, mu kri najprej pregledajo. Če je kaj narobe, ga napotijo k osebnemu zdravniku. To se sicer ne zgodi pogosto, a vseeno lahko tudi tak obisk pomeni dobro preventivo. Na RKS se že več let trudijo, da bi bilo med krvodajalci več mladih, v zadnjih dveh letih pa se je stanje kar izboljšalo. Med mladimi je krvodajalce najlažje pridobiti pri koncu srednje šole, ko dopolnijo 18 let, kasneje je to težje. V zadnjih letih se mladi v krvodajalstvo vključujejo prek raznih ciljnih skupin, denimo športnih društev ipd. Zakaj je tako pomembno, da bi bilo med krvodajalci več mladih? "Pri mladih se vse začne, iz njih se oblikujejo redni krvodajalci in kultura darovanja krvi".
V Sloveniji z zalogami krvi pokrivamo vse potrebe. Če se primerjamo z drugimi državami, je z nami primerljiva Hrvaška, v primerjavi z razvitimi državami pa imamo nekaj odstotkov krvodajalcev manj. V Sloveniji je darovalcev okoli pet odstotkov, medtem ko se denimo v Švici približujejo desetim odstotkom. A tudi tu odgovorni ostajajo razumni in pravijo, da količin krvi ni smotrno kopičiti, saj je bistveno, da je zberemo toliko, kolikor je potrebuje zdravstvo. V državah v razvoju, kjer je darovalcev krvi precej manj, imajo namesto prostovoljnega darovanja krvi, sistem družinskih krvodajalcev. To pomeni, da v bolnišnici nekomu, ki načrtuje kirurški poseg, naročijo, naj si zagotovi krvodajalce, na pomoč pa mu ponavadi priskočijo družinski člani.
V Sloveniji je darovanje krvi prostovoljno, anonimno in brezplačno že od leta 1953. Krvodajalstvo je humano dejanje s katerim zdrav človek daruje del sebe, da bi pomagal drugemu. Krvodajalci z dajanjem krvi zagotavljajo in omogočajo nemoteno delovanje zdravstva. Zato je potrebno poudariti pomen krvodajalstva v družbi in oddati zahvalo vsem krvodajalcem in organizatorjem krvodajalstva za njihovo solidarnost in nesebičnost pri zagotavljanju zadostne količine varne krvi, ki rešujejo življenja. Kljub izrednemu napredku medicine, danes še vedno ni na voljo umetne krvi. Edini vir krvi kot nenadomestljivega zdravila je zdrav človek. Ko potrebujemo kri kot zdravilo, smo odvisni od krvodajalcev in zadostnih zalog krvi. Krvodajalstvo je torej humano dejanje, ki temelji na načelih prostovoljnosti, brezplačnosti in anonimnosti.
Krvodajalec je lahko vsaka zdrava oseba stara od 18 do 65 let, ki tehta najmanj 50 kg. Ženske lahko dajo kri vsake 4 mesece, moški vsake 3 mesece. Pred dajanjem krvi krvodajalca pregleda zdravnik in na podlagi določenih kriterijev se odloči ali ta lahko da kri ali ne. Zavrnitev krvodajalca je lahko začasna ali trajna. Kri nikoli ne smejo dati osebe, okužene z virusom HIV, in njihovi spolni partnerji; osebe, ki so si kadar koli vbrizgavale droge; moški, ki so imeli spolne odnose z drugimi moškimi; osebe, ki za spolne odnose prejemajo plačilo ali drogo in osebe, okužene z virusom zlatenice (hepatitis B in C). Začasna zavrnitev je možna v primeru slabega počutja, slabokrvnosti, jemanja antibiotika v zadnjih dveh tednih, virusne ali bakterijske okužbe, neurejenega krvnega pritiska in drugih vzrokov po presoji zdravnika. Pred dajanjem krvi se morate počutiti zdravi. Nikakor na odvzem ne pridite tešči, pojejte nemasten obrok npr. kruh z marmelado, keks, čaj, sadni sok ali kavo. Z dajanjem krvi ne sme biti ogroženo zdravje krvodajalca temveč mora biti zagotovljena njegova varnost. Istočasno mora biti zagotovljena varnost bolnika, ki bo prejel vašo kri ali krvni pripravek pridobljen iz odvzete krvi.
Potrebno je veliko krvi
V Sloveniji vsak delovni dan potrebujemo kri od 350 do 400 krvodajalcev, vsakih pet minut pa nekdo potrebuje kri, pravijo pri Rdečem križu Slovenije (RKS), nacionalnem organizatorju krvodajalskih akcij, kjer so že dosegli tudi letni rekord - 105 tisoč krvodajalcev. V poletnih dnevih, tednih in mesecih, ko se čuti pohajanje zalog krvi, RKS in Zavod RS za transfuzijsko medicino, pozivajo krvodajalce k darovanju krvi, zlasti tiste s krvnimi skupinami, ki jih najmbolj primanjkuje. "Krvodajalstvo pokriva vse potrebe po krvi in krvnih derivatih, a kljub vsemu je dobro opozoriti, naj se ljudje rednih krvodajalskih akcij še naprej udeležujejo", poudarjajo na oddelku za preskrbo s krvjo na Zavodu RS za transfuzijsko medicino, kjer opozarjajo, da bi se število krvodajalcev lahko nekoliko znižalo še v dopustniškem avgustu. Zato je pomembno, da krvodajalci prihajajo redno, ker se tu in tam pojavljajo povečane potrebe, denimo pri zaporednih operacijah jeter ali srca.
Za kritje potreb slovenskega zdravstva na leto potrebujemo od 95 do 100 tisoč krvodajalcev, to pa pomeni 45.000 litrov krvi. Da bi zavarovali bolnika in tudi krvodajalce, obstajajo nekatere omejitve. Največ krvodajalcev zavrnejo zaradi premajhne vsebnosti hemoglobina, krvi pa ne morejo darovati dekleta, lažja od 50 kilogramov. Vsem, ki do zdaj krvi še niso dali, strokovnjaki svetujejo, naj na odvzemna mesta pridejo že zaradi preventivnega pregleda. Kdor hoče darovati, mu kri najprej pregledajo. Če je kaj narobe, ga napotijo k osebnemu zdravniku. To se sicer ne zgodi pogosto, a vseeno lahko tudi tak obisk pomeni dobro preventivo. Na RKS se že več let trudijo, da bi bilo med krvodajalci več mladih, v zadnjih dveh letih pa se je stanje kar izboljšalo. Med mladimi je krvodajalce najlažje pridobiti pri koncu srednje šole, ko dopolnijo 18 let, kasneje je to težje. V zadnjih letih se mladi v krvodajalstvo vključujejo prek raznih ciljnih skupin, denimo športnih društev ipd. Zakaj je tako pomembno, da bi bilo med krvodajalci več mladih? "Pri mladih se vse začne, iz njih se oblikujejo redni krvodajalci in kultura darovanja krvi".
V Sloveniji z zalogami krvi pokrivamo vse potrebe. Če se primerjamo z drugimi državami, je z nami primerljiva Hrvaška, v primerjavi z razvitimi državami pa imamo nekaj odstotkov krvodajalcev manj. V Sloveniji je darovalcev okoli pet odstotkov, medtem ko se denimo v Švici približujejo desetim odstotkom. A tudi tu odgovorni ostajajo razumni in pravijo, da količin krvi ni smotrno kopičiti, saj je bistveno, da je zberemo toliko, kolikor je potrebuje zdravstvo. V državah v razvoju, kjer je darovalcev krvi precej manj, imajo namesto prostovoljnega darovanja krvi, sistem družinskih krvodajalcev. To pomeni, da v bolnišnici nekomu, ki načrtuje kirurški poseg, naročijo, naj si zagotovi krvodajalce, na pomoč pa mu ponavadi priskočijo družinski člani.
