Deseti jubilejni lov s sokoli v Pomurju
Ptice ujede so ob pomoči sokolarjev lovile malo divjad
Deseti lov s sokoli
Na dvorišču beltinskega gradu so v soboto, 4. novembra, Sokolarsko društvo Pomurje, Slovenska zveza za sokolarstvo in zaščito ptic ujed in Zavod za turizem in kulturo Beltinci pripravili deseto jubilejno odprtje lova s sokoli, oziroma pticami ujedami. Tokrat so na deseti odprti lov s pticami ujedami prišli sokolarji ptic ujed iz Slovenije, Hrvaške, Avstrije in Italije. Šlo je torej za mednarodno druženje sokolarjev, ki so svoje ptice ujede različnih pasem in barv predstavili številnim obiskovalcem, pri čemer je bilo največ mladih.
Pred začetkom odprtja desetega lova s pticami ujedami so sokolarji svoje ptice ujede predstavili v parku na zelenici, kar je bilo ob lepem sončnem vremenu nepozabno doživetje, kjer so se na enem mestu srečali človek, ptice in narava. Letos je torej za Slovenske sokolarje prelomnica, kajti sokolarji so danes veseli in srečni, da je sokolarstvo v Sloveniji ponovno uzakonjeno, kot legalna oblika lova. Slovenski sokolarji sokolarstvu počasi vračajo mesto, ki ga je v preteklosti že imelo. Številna zgodovinska pričevanja ter materialna in kulturna dediščina dokazujejo, da se je sokolarstvo razvijalo tudi na slovenskem ozemlju. Ob tem slovenski sokolarji zelo dobro kljubujejo hitremu brezosebnemu tempu življenja, ki je v zadnjem času vse manj naklonjeno, kajti posredi je kapital in ekonomski razlogi.
Pred začetkom odprtja desetega lova s pticami ujedami so sokolarji svoje ptice ujede predstavili v parku na zelenici, kar je bilo ob lepem sončnem vremenu nepozabno doživetje, kjer so se na enem mestu srečali človek, ptice in narava. Letos je torej za Slovenske sokolarje prelomnica, kajti sokolarji so danes veseli in srečni, da je sokolarstvo v Sloveniji ponovno uzakonjeno, kot legalna oblika lova. Slovenski sokolarji sokolarstvu počasi vračajo mesto, ki ga je v preteklosti že imelo. Številna zgodovinska pričevanja ter materialna in kulturna dediščina dokazujejo, da se je sokolarstvo razvijalo tudi na slovenskem ozemlju. Ob tem slovenski sokolarji zelo dobro kljubujejo hitremu brezosebnemu tempu življenja, ki je v zadnjem času vse manj naklonjeno, kajti posredi je kapital in ekonomski razlogi.
Slovenski sokolarji se s svojim delom vračajo k pravični dejavnosti za
ptice ujede in za naravo. Lov s ptico ujedo je zahtevna oblika lova, saj
predstavlja način življenja, ohranjanje tradicionalnih vrednot, veliko
truda in povezanosti človeka z naravo. Vse skupaj pa predstavlja neko
vrsto umetnosti, s posebnim navdihom do ptic ujed. Sicer pa sta primarna
strategija sokolarstva in lovstva zelo povezani pri ohranitvi in
ponovnem vzpostavljanju življenjskega okolja in biološke pestrosti v
naravnem prostoru. Prav zato imajo slovenski sokolarji in lovci s
svojimi dolgoletnimi bogatimi izkušnjami in znanjem, kot najstarejši
upravljalci z naravnimi viri pomembno družbeno vlogo kot snovalci pri
uravnoteženju interesov.
Za sokolarstvo je potrebno veliko znanja, ljubezni in plemenitosti, da se človek, ptica in pes zlijejo v eno. Legenda pravi, da je pred davnimi tisočletji nekje v stepah osrednje Azije človek ujel sokola, ga hranil, udomačil in izpustil na prostost. Nato se je sokol dvignil pod oblake in z letom je ugledal plen in ga v strmoglavem naletu ulovil. Že takrat se je rodila umetnost in znanost sokolarstva. Tudi v Evropi je sokolarstvo dobilo močan navdih. V srednjem veku je sokolarstvo v Evropi doživelo velik razcvet, kjer so se začeli z lovom nizkega leta s kragulji in skobci, ki je ohranil izvorni namen sokolarjenja ter lov visokega leta s sokoli. Tudi v arabskem svetu ima sokolarjenje več tisočletno tradicijo, saj sega v obdobje Babilona. Danes kar 50 odstotkov sokolarjev prihaja iz Bližnjega Vzhoda. Kot je bilo v Beltincih poudarjeno se za sokolarstvo navdušuje vse več ljudi, predvsem pa mladih, ki na vsakoletni predstavitvi sokolarstva spoznajo in vidijo nove ptice ujede. Lov s sokolarstvom je en od oblik lova, saj gre za ohranjanje kulturne dediščine. V zadnjem času so ptice ujede tudi dobrodošle, ko po mestih lovijo vrane, ki uničujejo in onesnažujejo in delajo škodo.
Slavnostna govornica na odprtju desetega lova s sokoli v Pomurju je bila predsednica Slokolarske zveze za sokolarstvo in zaščito ptic ujed Vilma Alina Šoba. Predstavitev ptic ujed pa je predstavil predsednik Sokolarskega društva Pomurje Dragan Zemljič, ki je poudaril, da je lov s ptico ujedo prava umetnost. Letos se je na lov z pticami ujedami po Beltincih in njeni okolici, med gozdove, polja in travnike podalo 25 sokolarjev s svojimi pticami ujedami, to so bile ptice kragulj, skobec, različni sokoli in druge ptice ujede. Vse skupaj pa so bili prava paša za oči, kajti njihov let nad Beltinci, ko so lovili malo divjad je bil enkraten. Med posebnimi pticami je bil ameriški kragulj. Iz Hrvaške iz Poreča pa je na lov s sokoli prišel sokolar Hari Herak s planinskim orlom in sovo uharico.
Sokolarje in ostale ljubitelje ptic ujed so na desetem srečanju v Beltincih pozdravili še direktorica Zavoda za turizem in kulturo Beltinci Ela Horvat, župan občine Beltinci Milan Kerman in predsednik Lovske zveze Slovenije mag. Lado Bradač. Med gosti pa je bil tudi Gary Timbrell predstavnik za sokolarstvo IAF v Bruslju, ki je pohvalil organizatorje, da že deset let pripravljajo srečanje in lov s sokoli in povedal, da je sokolarstvo zaščiteno pri UNESCU, kot kulturna dediščina, v katero je združenih 18 držav med njimi tudi Slovenija. Ob tej priložnosti so dogodek obogatili s kulturnim programom, kjer so nastopili Prekmurski rogisti in skupina Gallenberg Vaganti, ki igra srednjeveško glasbo. Ob koncu so vsi še lahko poskusili fazanovo juho, ki so jo pripravili v restavraciji v Grajskem stolpu. Ostale dobrote pa so še ponujali Turistično društvo Beltinci in Vinogradniško društvo Beltinci. Nato so se sokolarji s pticami ujedami peš podali na lov na panoramske ravnice Prekmurja, kar je v jesenskem sijaju v njih prebudile posebne občutke.
Za sokolarstvo je potrebno veliko znanja, ljubezni in plemenitosti, da se človek, ptica in pes zlijejo v eno. Legenda pravi, da je pred davnimi tisočletji nekje v stepah osrednje Azije človek ujel sokola, ga hranil, udomačil in izpustil na prostost. Nato se je sokol dvignil pod oblake in z letom je ugledal plen in ga v strmoglavem naletu ulovil. Že takrat se je rodila umetnost in znanost sokolarstva. Tudi v Evropi je sokolarstvo dobilo močan navdih. V srednjem veku je sokolarstvo v Evropi doživelo velik razcvet, kjer so se začeli z lovom nizkega leta s kragulji in skobci, ki je ohranil izvorni namen sokolarjenja ter lov visokega leta s sokoli. Tudi v arabskem svetu ima sokolarjenje več tisočletno tradicijo, saj sega v obdobje Babilona. Danes kar 50 odstotkov sokolarjev prihaja iz Bližnjega Vzhoda. Kot je bilo v Beltincih poudarjeno se za sokolarstvo navdušuje vse več ljudi, predvsem pa mladih, ki na vsakoletni predstavitvi sokolarstva spoznajo in vidijo nove ptice ujede. Lov s sokolarstvom je en od oblik lova, saj gre za ohranjanje kulturne dediščine. V zadnjem času so ptice ujede tudi dobrodošle, ko po mestih lovijo vrane, ki uničujejo in onesnažujejo in delajo škodo.
Slavnostna govornica na odprtju desetega lova s sokoli v Pomurju je bila predsednica Slokolarske zveze za sokolarstvo in zaščito ptic ujed Vilma Alina Šoba. Predstavitev ptic ujed pa je predstavil predsednik Sokolarskega društva Pomurje Dragan Zemljič, ki je poudaril, da je lov s ptico ujedo prava umetnost. Letos se je na lov z pticami ujedami po Beltincih in njeni okolici, med gozdove, polja in travnike podalo 25 sokolarjev s svojimi pticami ujedami, to so bile ptice kragulj, skobec, različni sokoli in druge ptice ujede. Vse skupaj pa so bili prava paša za oči, kajti njihov let nad Beltinci, ko so lovili malo divjad je bil enkraten. Med posebnimi pticami je bil ameriški kragulj. Iz Hrvaške iz Poreča pa je na lov s sokoli prišel sokolar Hari Herak s planinskim orlom in sovo uharico.
Sokolarje in ostale ljubitelje ptic ujed so na desetem srečanju v Beltincih pozdravili še direktorica Zavoda za turizem in kulturo Beltinci Ela Horvat, župan občine Beltinci Milan Kerman in predsednik Lovske zveze Slovenije mag. Lado Bradač. Med gosti pa je bil tudi Gary Timbrell predstavnik za sokolarstvo IAF v Bruslju, ki je pohvalil organizatorje, da že deset let pripravljajo srečanje in lov s sokoli in povedal, da je sokolarstvo zaščiteno pri UNESCU, kot kulturna dediščina, v katero je združenih 18 držav med njimi tudi Slovenija. Ob tej priložnosti so dogodek obogatili s kulturnim programom, kjer so nastopili Prekmurski rogisti in skupina Gallenberg Vaganti, ki igra srednjeveško glasbo. Ob koncu so vsi še lahko poskusili fazanovo juho, ki so jo pripravili v restavraciji v Grajskem stolpu. Ostale dobrote pa so še ponujali Turistično društvo Beltinci in Vinogradniško društvo Beltinci. Nato so se sokolarji s pticami ujedami peš podali na lov na panoramske ravnice Prekmurja, kar je v jesenskem sijaju v njih prebudile posebne občutke.
