Reformacija tudi med starostniki
Dom starejših Gornja Radgona gostil posebno slovesnost
Dan reformacije v DSO Gornja Radgona
Ob državnem prazniku reformacije ter njeni 500-letnici, je tudi v DSO-GR d.o.o. potekala posebna prireditev, katere se je udeležilo veliko stanovalcev, pa tudi nekaj svojcev in občanov iz Gornje Radgone. V avli Doma so tako s posebno slovesnostjo obeležili državni praznik, Dan reformacije. Kot je uvodoma povedal direktor DSO, mag. Marjan Žula, so nekatere misli bile namenjene tudi dnevu spomina na mrtve, kajti običajno so vse stvari več ali manj povezane s spomini iz preteklosti.
»Reformacija je pomenila za slovenski narod pravi vihar. Slovencem je prinesla prvo knjigo in s tem knjižni jezik. Primož Trubar je namreč leta 1550 napisal Katekizem, ki je bil prva tiskana knjiga v slovenskem jeziku in mu kasneje dodal še Abecednik. Po mnenju mnogih pa je sicer najpomembnejše delo slovenskega protestantizma prevod Biblije Jurija Dalmatina iz leta 1584 ter prvi slovenski pravopis Zimske urice, ki ga je sestavil Adam Bohorič. Reformacija kot gibanje je v Evropi pomenila velik preobrat, predvsem po zaslugi Martina Lutra, ki je s svojimi 95 tezami zahteval prenovo katoliške cerkve. Žal pa vrline, ki so jih že pred stoletji zagovarjali nosilci idej reformacije in jim pravimo vrednote, tudi danes izgubljajo pomen in tistih, ki so veljale kot pozitivne, ne spoštujemo več. Kot kaže, bi bilo potrebno, da bi se ljudje dogovorili o nekem novem svetovnem redu, ki bi temeljil na etičnih načelih, saj sicer naša civilizacija verjetno nima neke prihodnosti«, je zaključil svoj uvodni nagovor Marjan Žula.
»Reformacija je pomenila za slovenski narod pravi vihar. Slovencem je prinesla prvo knjigo in s tem knjižni jezik. Primož Trubar je namreč leta 1550 napisal Katekizem, ki je bil prva tiskana knjiga v slovenskem jeziku in mu kasneje dodal še Abecednik. Po mnenju mnogih pa je sicer najpomembnejše delo slovenskega protestantizma prevod Biblije Jurija Dalmatina iz leta 1584 ter prvi slovenski pravopis Zimske urice, ki ga je sestavil Adam Bohorič. Reformacija kot gibanje je v Evropi pomenila velik preobrat, predvsem po zaslugi Martina Lutra, ki je s svojimi 95 tezami zahteval prenovo katoliške cerkve. Žal pa vrline, ki so jih že pred stoletji zagovarjali nosilci idej reformacije in jim pravimo vrednote, tudi danes izgubljajo pomen in tistih, ki so veljale kot pozitivne, ne spoštujemo več. Kot kaže, bi bilo potrebno, da bi se ljudje dogovorili o nekem novem svetovnem redu, ki bi temeljil na etičnih načelih, saj sicer naša civilizacija verjetno nima neke prihodnosti«, je zaključil svoj uvodni nagovor Marjan Žula.
V kulturnem delu programa je na pianino zaigrala Majda Bisckey,
dolgoletna učiteljica klavirja na radgonski glasbeni šoli, nekaj časa
tudi ravnateljica te ustanove, sicer pa častna občanka Gornje Radgone.
Izpod njenih prstov so čudovite melodije pričarale prelepi svet zvokov
in akordov, ki so marsikoga ponesle v svet spominov in fantazij. Marko
Logar – Boni je v nadaljevanju prebiral svoje pesmi in zbirke
Eksperiment s praprotjo. S poezijo se je srečal že v rani mladosti, saj
je nekje od svojega petnajstega leta dalje pisal pesmi, čeprav mu je
ukvarjanje z zgodovino večino časa pomenilo prvo izbiro. V kratkem bo
namreč izdal svoj prvi neznanstveni Leksikon.
Vabilu na prireditev ob Dnevu reformacije se je odzval tudi župan radgonske občine, Stanislav Rojko ter v kratkem nagovoru pozdravil stanovalce oziroma vse prisotne in se dotaknil reformatorskih prizadevanj, ki jih lahko povezujemo tudi s sedanjim časom. Torej je še kako aktualna misel ob zaključku, da imamo tudi mi Slovenci pravico zahtevati, da živimo v državi, kjer so človekove pravice spoštovane in kjer znajo vsi, tudi politiki, ceniti življenje in bivanje vsakega posameznika, vsakega državljana posebej. Čas, ki ga živimo, naj bi zopet obudil tiste vrednote, ki so od nekdaj veljale kot dobre, primerne, pozitivne in bi bile zopet prijazne vsakomur od nas, tudi sosedu in rojaku.
Vabilu na prireditev ob Dnevu reformacije se je odzval tudi župan radgonske občine, Stanislav Rojko ter v kratkem nagovoru pozdravil stanovalce oziroma vse prisotne in se dotaknil reformatorskih prizadevanj, ki jih lahko povezujemo tudi s sedanjim časom. Torej je še kako aktualna misel ob zaključku, da imamo tudi mi Slovenci pravico zahtevati, da živimo v državi, kjer so človekove pravice spoštovane in kjer znajo vsi, tudi politiki, ceniti življenje in bivanje vsakega posameznika, vsakega državljana posebej. Čas, ki ga živimo, naj bi zopet obudil tiste vrednote, ki so od nekdaj veljale kot dobre, primerne, pozitivne in bi bile zopet prijazne vsakomur od nas, tudi sosedu in rojaku.
