Ne povezuje ju samo ljubezen do rokometa

V okviru pogovornih večerov ob čaju v DOSOR-ju, Domu starejših občanov Radenci, ki so na sedmi dan v vsakem mesecu, sta bila decembrska gosta rokometaša iz Gornje Radgone, Branko in Niko Klun, ki pa ju kot očeta in sina ne povezuje le ljubezen do rokometa.

Pogovor je vodila Sabina Barbarič, ki je »po zaslugi« Branka Kluna pričela redno sodelovati pri tradicionalni športni prireditvi »Maraton treh src« v Radencih, kajti bil je dolga leta (od prvega do dvajsetega !) gonilna sila tega množičnega druženja tekačic in tekačev. Nekje pri koncu očetovega angažmaja se je vključil Niko Klun, ki pri organizaciji maratonov sodeluje še sedaj.

Oče Branko je sina Nika navdušil tudi za rokomet, slednji pa je poleg aktivnega igranja po očetu prevzel še odgovorno funkcijo tajnika Rokometnega kluba Arcont Radgona, kjer sedaj skrbi kar za štiri večje skupine rokometnega podmladka v starosti od 8 do 12 let. Za to področje mu je Občina Gornja Radgona podelila priznanje za prostovoljca na področju športa, a oče Branko je leta 1995 prejel Bloudkovo plaketo. Vendar ne samo za delo na področju rokometa, pač pa je bil dolga leta organizator in voditelj šol smučanja, samo zadnjo sezono je bilo v to šolo vključenih 120 mladih, ki jih zadnja leta vodijo na Kope na Pohorju. Tudi z invalidi je Branko Klun vadil športne discipline ter bil z njimi na paraolimpijskih igrah (leta 1988 v Seulu, leta 1992 v Barceloni, leta 1996 v Atlanti in leta 2000 v Sydneyu). Okroglih deset let se je ukvarjal z ribištvom, a letos je po 37 letih zaključil s potapljanjem. Najglobje se je potopil do 60 metrov, s sinom Juretom pa do globine 50 metrov.

Sedaj seveda več časa namenja vnukinjam in vnukom, ki so mu v največje veselje in verjetno je tudi njim namenjena aktivna športna pot. Kot največjo vrednoto pri ljudeh ceni poštenost (pravi: »Kar človek govori, naj tudi naredi !«), pri tem ga sledi tudi sin Niko, a oba zelo ceni in spoštuje predsednik Rokometnega kluba Arcont Radgona Sašo Rauter.